| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 30
First pagePrevious page123Next pageLast page
1.
2.
Nekatere najpomembnejše osebnostne teorije in njihov kriminološki pomen
Ines Ratković, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Človekova osebnost je nekaj zelo posebnega, izvirnega in samosvojega v človeku, zaradi nje postane človek enkraten. Izoblikuje se s prepletanjem osebnih psihofizičnih lastnosti in značilnosti družbenega okolja, ki je prav tako pomemben dejavnik pri njenem oblikovanju. Tako ima vsak človek, ki so ga objektivni pogoji oblikovali, motivirali in pognali na inkriminirano dejavnost, določeno strukturo svoje osebnosti, katera se odlikuje z mnogimi, individualno izraženimi lastnostmi. Nekatere osebnostne lastnosti so tako odločilnega pomena tudi za razvoj agresivnosti pri posamezniku. Kot so številne in raznolike vede in definicije o agresivnosti, so številne tudi razlage osebnostnega delovanja - teorije osebnosti, ki predstavljajo končno stopnjo preučevanja osebnosti. Tako lahko pomembnejše teorije osebnosti razvrstimo v nekaj skupin, glede na to, kam umeščajo izvor osebnosti in kje vidijo njeno težišče. Izvor ali težišče je lahko oseba sama, njena biološka podlaga (biološke teorije), motivi (motivacijske teorije, psihodinamske in humanistične teorije), poteze (strukturne teorije), kognitivne značilnosti (kognitivne teorije) ali pa njeno okolje, dražljaji (vedenjske teorije), socialne situacije in socialno učenje (socialne teorije). Obstajajo tudi teorije, ki skušajo uravnoteženo obravnavati osebnostne in okoljne dejavnike kot izvore osebnosti (funkcionalne, integralne, interakcionistične in socialno-kognitivne teorije). V diplomski nalogi sem se osredotočila na eno samo skupino osebnostnih teorij in sicer na psihodinamske teorije osebnosti ter njihove najpomembnejše predstavnike (Freud, Adler, Jung, Horney, Fromm), poglede na osebnost, prestopništvo in agresivnost podrobneje predstavila. Ob spoznavanju teorij osebnosti človeka sem tako prišla do zaključka, da v bistvu tista »prava« teorija ne obstaja. Vsaka izmed njih zajema razlage iz svojega zornega kota in tako predstavlja le del celostne teorije osebnosti. Šele, ko združimo vsebino vseh opredeljenih teorij in uzremo širši objektiv, lahko govorimo o sistemu, ki razlaga osebnost kot takšno. A vseeno bo del osebnosti verjetno zmeraj ostal nerazložljiv in skrivnosten, kar žene ter bo gnalo k novim razmišljanjem in odpiralo vrata morda nastanku novih teorij osebnosti človeka.
Keywords: Človekova osebnost, osebnostne lastnosti, agresivnost, teorija osebnosti, psihodinamske teorije, Freud, Adler, Jung, Karen Horney, Fromm.
Published: 14.12.2009; Views: 4709; Downloads: 966
.pdf Full text (2,91 MB)

3.
4.
ODZIVI VZGOJITELJIC NA AGRESIVNO VEDENJE PREDŠOLSKIH OTROK IN NJIHOVIH VRSTNIKOV S POSEBNIMI POTREBAMI
Petra Petrič, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Osnovni namen diplomske naloge je osvetliti problem agresivnega vedenja predšolskih otrok in njihovih vrstnikov s posebnimi potrebami.Teoretični del zajema pojmovanja agresivnosti, vrste, oblike, vzroke agresivnosti, preprečevanje agresivnega vedenja ter pomoč agresivnim otrokom. V empiričnem delu pa smo analizirali odgovore, ki smo jih pridobili z anketiranjem 50 vzgojiteljic in pomočnic vzgojiteljic.
Keywords: agresivnost, agresivno vedenje, predšolski otroci, otroci s posebnimi potrebami
Published: 23.12.2009; Views: 3658; Downloads: 633
.pdf Full text (1,01 MB)

5.
Agresivnost med osnovnošolci : diplomsko delo
Petra Brodar, 2009, undergraduate thesis

Keywords: agresivnost, nasilno vedenje, ustrahovanje, otroci, vrstniško nasilje, šole, diplomske naloge
Published: 12.01.2010; Views: 2933; Downloads: 485
.pdf Full text (570,14 KB)

6.
POVEZANOST MED ZASKRBLJENOSTJO IN AGRESIVNOSTJO PRI PREDŠOLSKIH OTROCIH
Mateja Bauman, 2010, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu z naslovom Zaskrbljenost in agresivnost pri predšolskih otrocih je zapisana povezanost med pojavoma zaskrbljenost in agresivnost predšolskih otrok. V teoretičnem delu sem najprej predstavila zaskrbljenost. Navedla sem njeno definicijo in dejavnike zaskrbljenosti, opisala sem, kaj otroke najbolj skrbi, kako izražajo svojo zaskrbljenost ter kako vpliva zaskrbljenost na otroka. Navedla sem tudi povezanost zaskrbljenosti in anksioznosti ter nekaj nasvetov, kako premagati zaskrbljenost pri otroku. Opisala sem strah, njegov nastanek ter vplive in posledice, ki jih ima strah na otroka. Predstavila sem strah pri otrocih in opisala, kako strah izražamo. Prav tako sem predstavila socialno anksioznost in opisala njeno definicijo, izvore socialne anksioznosti in razvoj le-te v otroštvu. V nadaljevanju diplomskega dela sem predstavila agresivnost. Navedla sem njene opredelitve, temeljne dejavnike doživljanja in vedenja, oblike agresivnosti in telesne izraze agresivnosti. V nadaljevanju sem se osredotočila na agresivnost pri predšolskih otrocih in navedla razvoj agresivnosti po starostnih obdobjih, motnje agresivnosti, opisala sem igro in agresivnost ter vpliv medijev na agresivnost predšolskega otroka. Opisala sem agresivnost v vrtcu, odkrivanje agresivnosti ter vzgojne ukrepe in agresivnost. Teoretični del sem zaključila z nasveti za vzgojitelje in starše, kako se spoprijeti z agresivnostjo. V empiričnem delu sem s pomočjo analize ocenjevalnih lestvic o zaskrbljenosti otrok in ocenjevalnih lestvic o oblikah otrokove agresivnosti ugotavljala, ali sta zaskrbljenost in agresivnost v ocenah vzgojiteljic morda povezana. Ugotavljala sem razlike med dečki in deklicami v ocenah vzgojiteljic o otrokovi zaskrbljenosti in agresivnosti. Zanimala pa me je tudi povezanost med starostjo otrok in ocenami njihove zaskrbljenosti ter agresivnosti, ki so jih dale vzgojiteljice. Rezultati so pokazali, da ni povezanosti med ocenami vzgojiteljic otrokove zaskrbljenosti in ocenami vzgojiteljic otrokove agresivnosti. Ugotovila sem tudi, da ni pomembnih razlik med spoloma v ocenah, ki so jih dale vzgojiteljice o otrokovi zaskrbljenosti in agresivnosti pri predšolskih otrocih. Iz tega lahko sklepamo, da dečki niso bolj zaskrbljeni in agresivni kot deklice in obratno. Rezultati so prav tako pokazali, da po ocenah, ki so jih dale vzgojiteljice, ni pomembne povezanosti med zaskrbljenostjo in različno starimi otroki, prihaja pa do povezanosti med agresivnostjo različno starih otrok, in sicer starejši kot so otroci, manj agresivnosti izražajo. Rezultati kažejo, da so po ocenah vzgojiteljic otroci najpogosteje zaskrbljeni z dogodki, ki so povezani z njihovimi socialnimi odnosi med vrstniki. Z raziskavo sem ugotovila tudi, da se po ocenah vzgojiteljic verbalna agresivnost pojavlja v vrtcu pogosteje kot telesna. Splošno pa rezultati kažejo, da vzgojiteljice relativno nizko ocenjujejo zaskrbljenost predšolskih otrok, še nižje pa njihovo agresivnost.
Keywords: zaskrbljenost, strah, socialna anksioznost, agresivnost, predšolski otrok
Published: 06.05.2010; Views: 2164; Downloads: 327
.pdf Full text (351,70 KB)

7.
Šolsko nasilje v Slovenj Gradcu : diplomsko delo
Nina Buč, 2010, undergraduate thesis

Keywords: nasilje, agresivnost, vrstniško nasilje, mladoletniki, šole, diplomske naloge
Published: 21.07.2010; Views: 1801; Downloads: 185
.pdf Full text (412,70 KB)

8.
VPLIV ROCK GLASBE NA VEDENJE PREDŠOLSKIH OTROK
Anja Kandrič, 2010, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu bo predstavljen vpliv rock glasbe na vedenje predšolskih otrok. Glasba je pomemben del človeškega vsakdana in poznamo ogromno zvrsti glasbe. Sama najraje poslušam rock glasbo, ki ima name pozitivne učinke. Opažam pa, da ima veliko ljudi precej negativnih stališč do te zvrsti, celo predsodke o njej ter, da si na podlagi tega ustvarijo negativno mnenje tudi o tisti, ki takšno glasbo poslušajo. Zato je bil moj namen podrobneje raziskati vpliv te zvrsti glasbe na predšolske otroke. Predvsem me je zanimalo, če rock glasba vpliva na njihovo agresivnost. V teoretičnem delu bo najprej predstavljen čustveni in socialni razvoj predšolskih otrok, nato agresivnost, velika pozornost pa bo namenjena poglavju, kjer bo govora o glasbenih preferencah, značilnostih rock glasbe in osebnostnih značilnostih ljudi, ki jo poslušajo. V empiričnem delu bodo opisani rezultati naše raziskave. Le ta je pokazala, da se je največ pozitivnih oblik vedenja pojavilo med prosto igro, ko je bila kot zvočna kulisa predvajana rock glasba. Medtem, ko se je največ negativnih oblik vedenja pojavilo, ko je bila kot zvočna kulisa predvajana klasična glasba. Ugotovljeno je bilo tudi, da se je največ pozitivnih in negativnih oblik vedenja pojavilo pri dečkih, da rock glasba ni povečala agresivnosti predšolskih otrok, kot je bilo pričakovano, ter da med rock glasbo in klasično glasbo kot zvočno kuliso ter brez glasbenega ozadja, ni bilo statistično značilnih razlik pri pojavljanju, tako pozitivnih kot negativnih oblik vedenja. Potrebno je omeniti, da moramo dobljene rezultate interpretirati z zadržkom, saj bi bilo potrebno eksperiment metodološko še izboljšati.
Keywords: čustveni in socialni razvoj predšolskih otrok, agresivnost, glasbene preference, vpliv rock glasbe na vedenje
Published: 11.10.2010; Views: 3532; Downloads: 507
.pdf Full text (707,72 KB)

9.
10.
VRSTNIŠKO PREGANJANJE - BULLYING
Andreja Pečuh, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo o vrstniškem preganjanju — bullyingu zajema agresivnost in nasilje, ter opredelitev in oblike le teh. Osredotoči se na nasilje med vrstniki na šoli, s katerim se srečuje vedno več mladostnikov, staršev in učiteljev. Predstavljeni so dejavniki, ki vplivajo na nasilje med vrstniki, predstavljene so tudi možnosti za preprečevanje le tega. Metodologija raziskovanja. Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji z uporabo anketnega vprašalnika. V raziskavi je sodelovalo 30 staršev. Raziskava je potekala na Osnovni šoli Brezno — Podvelka, podružnica Kapla. Rezultati raziskave. Z raziskavo smo ugotavljali vedenje in mnenje anketiranih staršev o vrstniškem preganjanju. Ugotovili smo, da 70 odstotkov anketiranih staršev ni bilo deležnih vrstniškega nasilja. Ugotovljeno je bilo tudi, da starši dokaj slabo poznajo oblike vrstniškega nasilja, vendar bi kljub temu znali pomagati otroku in o nasilju ne bi molčali. Sklep. Nasilja med otroci ne moremo odpraviti samo z varnostnimi ukrepi na šoli, potrebno je vključiti tudi družino. In ne nazadnje je potrebno vključiti tudi zdravstveno in negovalno osebje, čeprav nima neposrednega vpliva na nasilje med osnovnošolci, ima pa vpliv na blaženje posledic.
Keywords: Ključne besede: nasilje, agresivnost, šola, vrstniško preganjanje, starši
Published: 24.12.2010; Views: 2107; Downloads: 306
.pdf Full text (2,09 MB)

Search done in 0.33 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica