Search the digital library catalog

Abstract: Teoretična izhodišča: Patronažne medicinske sestre izvajajo zdravstveno nego na domu posameznika, kjer lahko postanejo žrtve nasilja, ki ga povzročajo prav pacienti. Pojavljanje nasilja nad patronažnimi medicinskimi sestrami je težko oceniti, saj se domneva, da se o vsakem nasilju ne poroča, prav tako pa primanjkuje tudi raziskav. Za preprečevanje nasilja je pomembno, kako se medicinske sestre nanj odzovejo ter tudi, da se medicinske sestre zavedajo kakšne negativne vplive lahko ima doživljanje nasilja. Raziskovalne metode: Za teoretični del smo uporabili deskriptivno metodo dela, za empirični del pa smo uporabili kvantitativno metodologijo. Anketne vprašalnike smo razdelili 52 patronažnim medicinskim sestram. Pridobljene podatke smo s pomočjo opisne statistike grafično in tabelarno predstavili. Rezultati: Z raziskavo smo ugotovili, da patronažne medicinske sestre najpogosteje o doživljanju nasilja povedo sodelavcem in poročajo nadrejenim, velik delež jih zaupa tudi družini/prijateljem. Ugotovili smo tudi precej nizek delež poročanja organizaciji, prijav/tožb in iskanja pomoči pri svetovalcu. Najpogosteje patronažne medicinske sestre ob pojavu nasilja občutijo razočaranje, ogorčenje in žalost, prav tako se pojavljajo nekatere druge težave. Diskusija in zaključek: Za preprečevanje nasilja je pomembno, kako patronažne medicinske sestre odreagirajo nanj, predvsem je pomembno, da o nasilju sploh poročajo. Pomembno je, da se zavedamo, kako negativno lahko doživljanje nasilja vpliva na počutje medicinskih sester ter hkrati na poslabšanje odnosa do ljudi in do dela.
Keywords: patronažna zdravstvena nega, agresija, odzivi, občutki, posledice
Published in DKUM: 07.05.2019; Views: 1115; Downloads: 192
Full text (671,54 KB)

Abstract: Izhodišče: Agresije in nasilja nad zdravstvenimi delavci je vedno več, več kot na drugih delovnih mestih. V svetovnem merilu je agresija in nasilje nad zdravstvenimi delavci nacionalni in svetovni problem. Nasilno vedenje je pogostejše pri pacientih z duševno motnjo. Namen: V magistrskem delu smo želeli ugotoviti pojavnost, oblike in dejavnike tveganja nasilja nad zaposlenimi v posebnem socialno varstvenem zavodu. Raziskovalna metodologija: Podatke v empiričnem delu smo pridobili s pomočjo strukturiranega vprašalnika Perception of Prevalence of Aggression Scale (POPAS) in na podlagi zapisa Poročila o incidentu med stanovalci in zaposlenimi v socialno varstvenem zavodu od leta 2015 do 2017. Podatke smo kvantitativno obdelali in analizirali. Rezultati: Rezultati raziskave so pokazali, da so zaposleni močno izpostavljeni verbalnemu nasilju, kot so napadi brez jasnih groženj in pasivnemu nasilnemu vedenju. Manj so izpostavljeni fizičnemu in spolnemu nasilju. Ugotovili smo, da se več kot dve tretjini nasilja nad zaposlenimi dogaja na varovanih oddelkih, največ v popoldanskem času. V več kot polovici primerov zaposleni izpolnijo list incidenta med stanovalci in zaposlenimi le občasno ali nikoli. Dejavniki tveganja za nasilje so poslabšano zdravstveno stanje in uživanje psihoaktivnih substanc. Diskusija in zaključek: Zdravstveni delavci so na delovnem mestu izpostavljeni različnim oblikam nasilja. Vodstvo in vsi zaposleni bi se morali zavedati, kako pomembno je poročanje o nasilnih dogodkih. Na nivoju zavoda in tudi države bi morala biti sprejeta enotna doktrina ničelne tolerance do nasilja.
Keywords: agresija in nasilje, zaposleni, psihiatrično osebje, zdravstvena nega, izobraževanje in varnost.
Published in DKUM: 15.11.2018; Views: 1299; Downloads: 187
Full text (960,00 KB)

Abstract: V svoji diplomski nalogi sem iz kriminološkega vidika natančno obdelala vzroke in razloge zaradi katerih prihaja do nasilja na športnih prireditvah. Razumevanje vzrokov je namreč ključnega pomena za razumevanje same agresivnosti in nasilja. Poznamo več klasifikacij nasilja in prav tako več vrst. Najbolj poznana kategorizacija agresivnosti je delitev, po Frommu, in sicer, na benigno in maligno agresivnost. Benigna agresivnost je tista agresivnost, ki je lastna vsem živim bitjem in nam je »vgrajena« v možgane. Uporabimo jo takrat, ko se počutimo življenjsko ogrožene, ko se borimo za življenje. Usmerjena je zgolj v odstranitev grožnje, njen cilj pa je ohranitev življenja. Maligna agresivnost pa je nasprotno tista vrsta agresije, ki nudi ljudem užitek, strast. Človek je edino živo bitje, ki je sposoben ubijanja, agresivnosti in mučenja, brez razloga, zgolj iz strasti. Pri tem celo zelo uživa. Prav zaradi tega je ključnega pomena razumevanje vzrokov agresivnosti, zlasti maligne. Obstaja več vrst maligne agresije. Lahko se namreč pojavlja v spontani obliki, ki jo imenujemo tudi maščevalna destruktivnost. Lahko pa je po drugi strani vezana na samo značajsko strukturo posameznika. Po mojem mnenju je ključnega pomena za razumevanje same agresivnosti v množici in za samo delovanje množice, psihologija množice, mase ljudi. Slednja nam da odgovor na to, kako funkcionira neka masa ljudi, kakšna je njena dinamika, kakšna pravila veljajo v njej in podobno. Množica je živ institut, v kateri se njeni člani popolnoma identificirajo z njo. Svoj jaz, svoj razum, svoja stališča, svoj pogled na svet, skratka svojo identiteto v celoti nadomestijo z identiteto množice. Popolnoma se poistovetijo z množico. Pripadniki takih množic so običajno posamezniki, ki v življenju niso ničesar dosegli, so nepomembni, nimajo nobene moči, v življenju se jim nič ne dogaja. Raziskave so pokazale, da so največkrat ti ljudje tudi manj inteligentni in iz srednjega oziroma revnejšega sloja ljudi. V masi ljudi pa naenkrat postanejo zelo pomembni, dobijo moč, vsi ljudje se jih bojijo, počutijo se pomembne. Končno občutijo neko lastno vrednost. Dejavniki psihologije množice se delijo na zunanje, ki so lahko fizični ali socialni dejavniki ter na notranje dejavnike, ki sta individualna in kolektivna osebnost. Skozi svoje delo sem opredelila tudi vrste množic in njihove karakteristike ter dinamiko delovanja konkretne množice. Največ pozornosti sem namenila množicam na športnih prireditvah - torej navijačem. V zadnjem delu svojega diplomskega dela sem opisala tudi situacijo v Sloveniji ter normativno ureditev slednjega področja, torej nasilja na športnih prireditvah. Slednjega je v Sloveniji veliko, zlasti na nogometnih tekmah. Navijači namreč tam izražajo svojo zafrustriranost, svojo nepomembnost, nemoč, ki pa se na nogometnih tekmah pretvori v moč, pomembnost. Zakonodaja na tem področju je zelo pomanjkljiva, prežeta s pravnimi prazninami. Ljudje z izrečenimi kaznimi za izgrednike, niso zadovoljni. Seveda se pojavlja vprašanje, kakšne bi naj bile kazni, da bi ustrezale vsem in bi bili vsi ljudje z njimi zadovoljni. Skratka tudi pri nas je nasilje na športnih prireditvah zelo prisotno in množičen pojav, zlasti na nogometnih derbijih.
Keywords: agresija, nasilje, benigna agresija, maligna agresija, psihologija množice, športne prireditve, nogometne tekme, moč, pomembnost.
Published in DKUM: 18.11.2016; Views: 1453; Downloads: 119
Full text (752,65 KB)

Abstract: Pravice žrtve in priče v mednarodnih kazenskih postopkih so novejše področje, ki postaja vedno bolj pomembno. Skozi analize in ugotovljene pomanjkljivosti sistemov mednarodnih pravnih in nacionalnih sistemov lahko pridemo do zelo zanimivih in ustreznih rešitev za naš nacionalni pravni red pri ureditvi področja pravic žrtev mednarodnih kaznivih dejanj, upoštevajoč pravice obdolženca do pravičnega in hitrega sojenja. Naloga temelji na analizi določb podlag Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije (v nadaljevanju ICTY), Mednarodnega kazenskega sodišča (v nadaljevanju ICC), našega nacionalnega reda RS ter sodni praksi vseh treh sistemov. Njen namen in cilj je pripomoči k boljšemu razumevanju lastnega pravnega sistema, postopkov in njegovih inštitutov ter k boljšemu razumevanju posebnosti mednarodnega kazenskega prava in mednarodnih kaznivih dejanj v luči pravic in obveznosti žrtev ter prič. Skozi pomankljivosti vsakega sistema smo prišli tudi do predlogov za spremembo oz. dopolnitve zakonodaje Republike Slovenije (v nadaljevanju RS).Dikcije mednarodnih dokumentov po večini niso samoizvršljive. Treba jih je prenesti oz. implementirati v nacionalni kaznovalni sistem. Pri tem se pojavijo vprašanja o ustreznosti ureditve tj. ali implementacija dejansko zagotavlja ustrezne rešitve, kot jih predvidevajo statuti in pravila mednarodnih sodišč, v tem primeru ICC in ICTY. Naloga zajema predstavitev ureditve položaja, pravic (vrste in oblike povrnitve škode) in obveznosti žrtve in priče v mednarodnih kazenskih postopkih ter slovenski kazenski zakonodaji, predstavitev in kritično opredelitev do stališč teorije v zvezi z navedeno tematiko, analizira primere iz sodne prakse, predvsem mednarodno pravne, ter je poskus odgovora ureditve pravic in dolžnosti žrtev in prič v primeru pregona mednarodnih kaznivih dejanj v povezavi z načelom komplementarnosti Rimskega statuta, načelom prvenstvenosti in pravili ICTY ter slovenske kazenske zakonodaje.ICC se v mednarodnem kazenskem sistemu bistveno razlikuje od ostalih mednarodno pravno kazenskih ureditev, saj poskuša uveljavljati načela restorativne pravičnosti (pravičnost je dosežena, ko se sliši glas žrtve in se njihovo trpljenje vzame v obzir pred sodiščem). ICTY ima v zvezi z zagotavljanjem pravic žrtvi kar nekaj pomanjkljivosti, ki pa jih je odpravil ICC. Po primerjalno pravni analizi vseh treh sistemov se je pokazalo, da slovenski pravni red ne ureja pravic žrtve genocida, kazniva dejanja zoper človečnost in vojne zločine drugače od pravic žrtev katerega koli kaznivega dejanja, čeprav so značilnosti mednarodnih kaznivih dejanj drugačne. Ustrezna ureditev pravic in statusa žrtve je nujna za zagotovitev učinkovitega pregona mednarodnih kaznivih dejanj. Diskurz o pravičnosti v mednarodnih kazenskih postopkih ni več omejen samo na obtoženca, pač pa vključuje tudi priznanje pravice drugih strank v postopku. V sklepnem delu so povzete ključne misli in ugotovitve, ki izhajajo iz primerjalne analize. Nacionalni pravni red RS še vedno zagotavlja več pravic žrtvam in pričam kot ostala dva mednarodno pravna sistema, upoštevajoč možnosti prevzema pregona s strani subsdiarnega tožilca ter pravico do udeležbe vsake žrtve v postopku in neomejevanjem pravic udeležbe žrtve na zastopanje s strani pravnega zastopnika. Vendar pa nacionalni sistem ni brez pomanjkljivosti. Izsledki te naloge lahko služijo kot uporabna informacija zakonodajalcu, saj mu je s strnjeno in izčrpno predstavitvijo pravic in obveznosti žrtve v kazenskem postopku omogočen vpogled v pomen oz. vsebino posameznih ureditev. V nalogi pa je tudi nakazano, v katerih določbah in za katere primere bi bilo treba nacionalno zakonodajo dopolniti.
Keywords: pravice žrtve in priče, mednarodno kazensko pravo, mednarodna kazniva dejanja, ICTY, ICC, pravni red RS, kazniva dejanja zoper človečnost, genocid, agresija, hudodelstva zoper človečnost, vojna hudodelstva
Published in DKUM: 15.09.2016; Views: 1654; Downloads: 222
Full text (1,92 MB)

Abstract: Teoretična izhodišča in namen: Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela in predstavlja agresijo, pojavnost in vpliv le te na zaposlene v psihiatrični zdravstveni negi. Delo zaposlenih na psihiatričnem področju zahteva, da se z agresijo spoprijemamo brez pomoči varnostnih služb, zato je zelo pomembno, da poznamo vse dejavnike tveganja za nastanek in porast agresije pri pacientu z duševno motnjo, zato smo v diplomskem delu dali velik poudarek pri poznavanju dejavnikov tveganja in evalvaciji agresivnega vedenja. Zanimalo nas je tudi v kolikšni meri se pojavlja agresija s strani pacientov na zaposlene v psihiatrični zdravstveni negi in kako nanje vpliva. Raziskovalne metode: Pri raziskovanju smo uporabili kvantitativno metodo dela. V raziskovanje smo vključili 50 članov negovalnega tima iz področja psihiatrične zdravstvene nege iz dveh različnih psihiatričnih ustanov. Rezultati: Rezultati raziskave so pokazali, da anketiranci opažajo večjo pojavnost agresije s strani pacientov v vseh oblikah na zaprtih oddelkih kot na odprtih oddelkih ustanov, kar lahko dokažemo s potrjeno hipotezo. Rezultati raziskave so pokazali tudi, da agresija s strani pacientov ima vpliv na zaposlene v psihiatrični zdravstveni negi. Sklep: Zdravstvenim delavcem agresija s strani pacientov predstavlja veliko grožnjo, prav zaradi velike pojavnosti le te, kar je razvidno iz več raziskav. Zaradi tega je izjemno pomembno poznavanje dejavnikov tveganja za agresivno vedenje in pravilno ukrepanje ob le tem.
Keywords: agresija nad zaposlenimi, ogroženost, dejavniki tveganja, zdravstvena nega, duševne motnje.
Published in DKUM: 12.06.2015; Views: 1559; Downloads: 176
Full text (1,42 MB)