| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 26
First pagePrevious page123Next pageLast page
1.
Agresija in nasilje v bolnišničnem okolju
Marina Pertoci, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Uvod: Agresija in nasilje sta pogosta, vendar premalo zaznana problema v bolnišničnem okolju, ki ju doživljajo izvajalci zdravstvene nege. Namen zaključnega dela je bil raziskati agresivnost in nasilje v bolnišničnem okolju, pogostost pojavljanja ter ukrepanje in soočanje izvajalcev zdravstvene nege. Metode: V teoretičnem delu diplomskega dela smo za pregled domače in tuje literature uporabili deskriptivno metodo. Pri raziskovalnem delu smo uporabili kvantitativno metodo raziskovanja. Raziskava je bila izvedena v bolnišničnem okolju na kirurškem, internem in psihiatričnem oddelku. Sodelovalo je 90 izvajalcev zdravstvene nege, po 30 z vsakega oddelka. Raziskovalni instrument je bil anketni vprašalnik. Podatke smo analizirali s pomočjo Microsoft Office Excel in IBM SPSS Statistic 27. Rezultati: Raziskava je pokazala, da izvajalci zdravstvene nege na oddelkih, vključenih v raziskavo, pogosto zaznajo nasilje. Najpogosteje se pojavlja verbalno nasilje (n = 79). Ob tem je najpogosteje uporabljeno kričanje, preklinjanje, žaljenje, ustrahovanje. Zaradi dogodkov, povezanih z nasiljem, izvajalci zdravstvene nege navajajo težave s spanjem. 15,6 % anketiranih, ki so doživeli nasilje, navajajo ob tem tudi poškodbo. Ob agresivnem incidentu so občutili ogroženost (3,23 ± 0,94), strah (3,12 ± 1,09) in nemoč (3,12 ± 1,13). Razprava in sklep: Ugotovili smo, da vključeni v raziskavo pogosto doživljajo nasilje in se srečujejo z agresivnimi bolniki, kar ogroža njihovo varnost in vpliva na njihovo delo. Zdravstvenim delavcem je treba zagotoviti podporo in redno izobraževanje o ukrepanju in preprečevanju agresivnih in nasilnih dejanj ter spodbujati k prijavi incidentov.
Keywords: zdravstveni delavci, izkušnje, agresija, nasilje, agresivno vedenje
Published: 20.05.2021; Views: 84; Downloads: 24
.pdf Full text (1003,49 KB)

2.
Management preprečevanja in obvladovanja nasilja v zdravstveno socialnih organizacijah
Jovita Pajtler, 2019, master's thesis

Abstract: Izhodišče: Nasilje v zdravstveno socialnih organizacijah je zelo pereč problem tako v Sloveniji kot tudi po svetu. Zaposleni v teh organizacijah se srečujejo z različnimi vrstami nasilja. Za obvladovanje tega problema potrebujejo specifična znanja in deeskalacijske tehnike, prav tako pa tudi zdravstveno socialne organizacije potrebujejo implementiran management preprečevanja in obvladovanja nasilja. S takšnim managementom dobijo zaposleni informacije, znanja in podporo in tako v primeru nasilja lahko reagirajo na etično terapevtski, odgovoren in human način. Namen: V magistrskem delu smo želeli ugotoviti, ali so zaposleni v zdravstveno socialnih organizacijah seznanjeni z deskalacijskimi metodami pri obvladovanju in preprečevanju nasilnega vedenja. Zanimalo nas je tudi, ali so glede na lastno presojo dovolj strokovno usposobljeni za obvladovanje te pereče problematike. V zaključnem delu smo primerjali dve zdravstveno socialni ustanovi. zdravstveno socialni zavod v Sloveniji in zdravstveno socialni zavod v Avstriji. Raziskovalna metodologija: V raziskavi smo uporabili deskriptivno metodo dela z zbiranjem, kritično presojo in analizo domače in tuje literature. Raziskovalna metoda zaključnega dela temelji na kvantitativni metodologiji, tehnika zbiranja podatkov pa je anketa - standardiziran vprašalnik POPAS (Perceptions of Prevalence Of Aggression Scale). Rezultati: Primerjali smo zdravstveno socialno organizacijo (ZSO)v Sloveniji z ZSO v Avstriji. Zaposleni v Sloveniji so doživeli največ pasivnega nasilnega vedenja, najmanj je bilo samomorov in spolnih napadov/posilstev. Zaposleni v Avstriji so najpogosteje doživeli občasno manipulativno nasilno vedenje, najmanj pa, tako kot zaposleni v Sloveniji, samomorov in spolnih napadov/posilstev. Da so dovolj seznanjeni z deeskalacijskimi tehnikami meni 55,3 % zaposlenih v ZSO v Sloveniji in 55,4 % zaposlenih v ZSO v Avstriji. Si pa zaposleni v ZSO Avstrije v prihodnje želijo več usposabljanj s področja obvladovanja nasilja. Zaposleni v obeh ZSO so mnenja, 80,4 % v ZSO v Sloveniji in 73,5 % v ZSO v Avstriji, da je varnost zaposlenih ena izmed poglavitnih nalog. Diskusija in zaključek: Nasilje v ZSO je prisotno, organizacije ga morajo prepoznati in implementirati management preprečevanja in obvladovanja nasilja. S takšnim managementom potrjujejo ničelno toleranco nasilja in podpirajo zaposlene, da se v primeru doživetega nasilja lahko profesionalno odzovejo.
Keywords: agresija, ničelna toleranca, zdravstvena nega, preventiva, znanje, deeskalacija.
Published: 17.12.2019; Views: 386; Downloads: 66
.pdf Full text (1,46 MB)

3.
Različne oblike obnašanja pujskov in njihova povezanost s tipom tehnologije reje v času laktacije
Anej Gliha, 2019, master's thesis

Abstract: Cilj raziskave je bil preučiti socialne interakcije pujskov s poudarkom na agresivnem obnašanju v času laktacije in sicer v individualnem in skupinskem sistemu reje (odprti prasitveni boksi). V raziskavo smo vključili 53 pujskov iz petih gnezd in sicer 28 v skupinskih in 25 v individualnih boksih. Pujski so bili ustrezno označeni in tehtani na 1., 3., 7., 10., 14., 21. in 28. dan laktacije. Na videoposnetkih smo ob omenjenih dnevih proučevali v času med 8:00 – 12:00 uro osem različnih oblik interakcij (borba za sesek, odrivanje z rilcem, igrivostno odrivanje z rilcem, zaganjanje, grizenje ušes in repa, zaskok, grizenje glava – glava, spopad) med pujski. Pujskom smo določili tudi socialni rang po Schlichtingu in njegovo povezanost s telesno maso in dnevnim prirastom pujskov. Modificirali smo poskusno bipolarni 5-faktorski model (FFM), ki je vsakemu pujsku določil tip osebnosti. Rezultati so pokazali, da so imeli pujski z večjo telesno maso in intenzivnejšo rastjo visok socialni rang. Skupinski sitem v primerjavi z individualno rejo pujskov v času laktacije je imel številne pozitivne učinke na razvoj širšega nabora vedenjskih vzorcev pujskov, kar je imelo za posledico večjo prilagoditveno sposobnost pujskov. Raziskava nakazuje, da je pri pujskih skupinski sistem reje spodbujal pozitivne vidike osebnosti (igriv značaj) in je zaviral razvoj antagonizma (intenzivne, dlje časa trajajoče borbe). Pri aplikaciji skupinskega sistema v rejo pujskov v laktaciji moramo biti pazljivi pri izenačenosti pujskov različnih gnezd v njihovem številu, starosti in telesni masi ter dneva, ko pujskom omogočimo prehajanje med porodnimi boksi in srečevanje na hodniku.
Keywords: laktacija / obnašanje pujskov / socializacija / agresija / osebnost
Published: 11.11.2019; Views: 377; Downloads: 59
.pdf Full text (2,43 MB)

4.
Vpliv zgodnje socializacije pujskov na stopnjo poodstavitvene agresije
Urška Pačnik, 2019, master's thesis

Abstract: Cilj raziskave je bil ugotoviti vpliv zgodnje socializacije pujskov iz različnih gnezd na stopnjo agresije v poodstavitvenem obdobju. V času laktacije so bili pujski razdeljeni v dve skupini: S − skupinska reja (možnost prehajanja med boksi) in I − individualna reja (klasičen porodni boks). Poskus je potekal v 4 ponovitvah, v raziskovalnem hlevu za prašičerejo (FKBV), od februarja 2017 do maja 2018. V proučevanje je bilo vključenih skupno 143 pujskov. Na dan odstavitve so bili pujski stehtani, označeni ter odstavljeni v drugi boks. Opazovanje obnašanja pujskov je bilo opravljeno preko videoposnetkov. Proučevanih je bilo osem različnih oblik interakcij (prerivanje, grizenje repa, grizenje glave/ušes, grizenje po telesu, »pasji ugriz« in naskakovanje). Te smo analizirali med 1. in 8. dnem po odstavitvi v času med 7. in 15. uro. Rezultati so pokazali, da je največ agresivnih interakcij med osebki nasprotnih spolov (51 %), najmanj pa med osebki ženskega spola (17 %). Pujski, udeleženi v agresivnih interakcijah, so imeli minimalne razlike v starosti (63 % − razlika v starosti 0) ter v telesni masi (64 % − največ 2 kg razlike). V 74 % agresivnih interakcij se je posamezen par pojavil le enkrat v opazovanem obdobju. V skupini I je bil pujsek udeležen v 3,7 v skupini S le v 1,9 bojih. V skupini S je bila stopnja agresije značilno (p = 0,001) nižja 0,038 v primerjavi z I skupino 0,072. Skupinski sistem reje, ki omogoča zgodnjo socializacijo pujskov v času laktacije, ima pozitiven vpliv na zmanjšanje agresivnega obnašanja pujskov po tvorjenju novih skupin v poodstavitvenem obdobju.
Keywords: pujski / skupinska reja / odstavitev / pozitiven vpliv / poodstavitvena agresija
Published: 18.10.2019; Views: 505; Downloads: 63
.pdf Full text (599,60 KB)

5.
Informacijsko komunikacijska tehnologija in vidiki odnosne interakcije kot napovedniki kakovosti partnerskega odnosa: moderatorska vloga navezanosti
Žanina Zupan, 2019, master's thesis

Abstract: Informacijsko komunikacijska tehnologija (IKT) je razširjena do te mere, da predstavlja stalnico v življenju vsakega posameznika in lahko ima različne posledice za kakovost partnerskega odnosa. Prav tako pomembni sta za kakovost partnerskega odnosa odnosna agresija in viktimizacija, ki se pojavljata znotraj vseh odnosov in ne zgolj partnerskih. Namen pričujoče raziskave je bil torej raziskati, kako uporaba različnih vrst komunikacije (klici, SMS-i, spletna mesta za socialno mreženje (SNS), aplikacije za spletno komunikacijo), odnosna agresija in odnosna viktimizacija napovedujejo kakovost partnerskega odnosa ter kakšno vlogo imata pri tem anksiozni in izogibajoč stil navezanosti kot morebitna moderatorja. Vzorec je bil pridobljen s pomočjo spletne ankete in je vključeval 229 udeležencev, ki so bili stari med 18 in 66 let. Rezultati so pokazali, da je najmočnejši napovednik pozitivnih vidikov kakovosti partnerskega odnosa stil navezanosti, medtem ko so ostali še starost, skupen čas uporabe aplikacij za spletno komunikacijo, uporaba Facebook-a, Facebook Messenger-ja in elektronske pošte. Najmočnejši napovednik negativnih vidikov kakovosti partnerskega odnosa se je ponovno izkazal stil navezanosti, medtem ko so ostali še življenje v skupnem gospodinjstvu, dolžina odnosa, skupen čas uporabe SNS in aplikacij za spletno komunikacijo ter odnosna viktimizacija. Moderatorske analize so pokazale zgolj pomembno interakcijo med časom uporabe klicev in anksiozno navezanostjo za pozitivne vidike kakovosti partnerskega odnosa, medtem ko se ostale predvidene interakcije niso izkazale kot statistično pomembne. V nadaljevanju so predstavljene širše ugotovitve raziskave in možnosti za prihodnje raziskave.
Keywords: informacijsko komunikacijska tehnologija, odnosna agresija, odnosna viktimizacija, odrasla navezanost, kakovost partnerskega odnosa
Published: 16.10.2019; Views: 379; Downloads: 59
.pdf Full text (1,80 MB)

6.
Izkušnje študentov zdravstvene nege z agresivnimi pacienti v kliničnem okolju
Melita Pernek, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Teoretično izhodišče: Agresija in nasilje sta velik družbeni problem v številnih državah in vedno večji problem tudi v zdravstvenih ustanovah. Nasilje ima negativen vpliv na člane negovalnega tima in tudi potencialno na študente zdravstvene nege, ki opravljajo prakso v kliničnem okolju, saj lahko povzroči velik stres, kot neposreden rezultat teh neželenih dogodkov. Namen raziskave, ki smo jo izvedli, je bil preveriti kakšne so izkušnje študentov zdravstvene nege z agresivnimi pacienti v kliničnem okolju, s kakšnimi oblikami nasilja se srečujejo in kako vplivajo na njihovo doživljanje. V zaključnem delu smo uporabili deskriptivno in kvantitativno metodo dela. Izvedli smo raziskavo na eni izmed fakultet v Sloveniji z anonimnim anketnim vprašalnikom, v katerem je sodelovalo 110 študentov zdravstvene nege. Rezultati: Rezultati raziskave so pokazali, da so vsi anketirani študentje bili že vsaj enkrat v stiku z agresivnim pacientom. Z njim so se srečali največkrat na psihiatričnem in geriatričnem področju. Ugotovili smo tudi, da je bila najpogostejša oblika nasilja verbalna oblika ter da študentje ob tem pogosto občutijo strah in lastno ogroženost. Diskusija in zaključek: Prisotnost nasilja s strani pacienta je pomemben problem za študente zdravstvene nege v kliničnih okoljih. Predlagamo, da se sprejmejo ukrepi za preprečevanje zlorab na področju prakse in da se študentom zagotovijo potrebne informacije v zvezi s komunikacijo in metodami zdravstvenega varstva med izobraževanjem. Študente bi morali tudi spodbujati k učenju strategij za zmanjševanje nasilja in kako se odzvati v nasilnih situacijah.
Keywords: študij zdravstvene nege, agresija, dejavniki tveganja, vrste agresivnega vedenja, nasilje na delovnem mestu
Published: 24.05.2019; Views: 612; Downloads: 137
.pdf Full text (1,04 MB)

7.
Vpliv nasilja pacientov na patronažne medicinske sestre
Sabina Žunko, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Teoretična izhodišča: Patronažne medicinske sestre izvajajo zdravstveno nego na domu posameznika, kjer lahko postanejo žrtve nasilja, ki ga povzročajo prav pacienti. Pojavljanje nasilja nad patronažnimi medicinskimi sestrami je težko oceniti, saj se domneva, da se o vsakem nasilju ne poroča, prav tako pa primanjkuje tudi raziskav. Za preprečevanje nasilja je pomembno, kako se medicinske sestre nanj odzovejo ter tudi, da se medicinske sestre zavedajo kakšne negativne vplive lahko ima doživljanje nasilja. Raziskovalne metode: Za teoretični del smo uporabili deskriptivno metodo dela, za empirični del pa smo uporabili kvantitativno metodologijo. Anketne vprašalnike smo razdelili 52 patronažnim medicinskim sestram. Pridobljene podatke smo s pomočjo opisne statistike grafično in tabelarno predstavili. Rezultati: Z raziskavo smo ugotovili, da patronažne medicinske sestre najpogosteje o doživljanju nasilja povedo sodelavcem in poročajo nadrejenim, velik delež jih zaupa tudi družini/prijateljem. Ugotovili smo tudi precej nizek delež poročanja organizaciji, prijav/tožb in iskanja pomoči pri svetovalcu. Najpogosteje patronažne medicinske sestre ob pojavu nasilja občutijo razočaranje, ogorčenje in žalost, prav tako se pojavljajo nekatere druge težave. Diskusija in zaključek: Za preprečevanje nasilja je pomembno, kako patronažne medicinske sestre odreagirajo nanj, predvsem je pomembno, da o nasilju sploh poročajo. Pomembno je, da se zavedamo, kako negativno lahko doživljanje nasilja vpliva na počutje medicinskih sester ter hkrati na poslabšanje odnosa do ljudi in do dela.
Keywords: patronažna zdravstvena nega, agresija, odzivi, občutki, posledice
Published: 07.05.2019; Views: 406; Downloads: 130
.pdf Full text (671,54 KB)

8.
Agresivno vedenje pacienta z duševno motnjo in hospitalizacija proti njegovi volji
Lucija Rožič, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Agresivno vedenje pacienta predstavlja zdravstvenim delavcem zaposlenim na psihiatričnem področju velik problem. Osebje se z bolj ali manj agresivnimi izbruhi pacientov srečuje vsakodnevno, velikokrat so tudi sami žrtve agresivnih dejanj. Vzrokov za takšno vrsto vedenja je več, eden izmed mnogih je tudi prisilna hospitalizacija. V zaključnem delu smo opisali protokol hospitalizacije proti volji ter predstavili ukrepe in metode, ki se jih zdravstveno osebje poslužuje ob obravnavi agresivnega pacienta. Prav tako smo opisali vlogo in obremenjenost medicinske sestre ob soočanju z agresivnimi izbruhi. Zaključno delo je teoretičnega značaja, pri njegovi izdelavi smo uporabili deskriptivno (opisno) metodo dela. Podatke za pisanje smo zbrali s pomočjo slovenske in tuje strokovne literature. Preden smo jih zapisali v programu Microsoft Office Word smo jih sistematično uredili in analizirali. Tekom pisanja zaključnega dela smo ugotovili, da je ocena tveganja za agresivno vedenje zaposlenim v veliko pomoč pri obravnavi pacientov z duševnimi motnjami. Ustrezen pristop in pravilna komunikacija zmanjšata stopnjo agresivnosti. Velik vpliv na pojav agresivnega vedenja imajo življenjski dejavniki in psihiatrične diagnoze. Zdravstvenemu osebju predstavljajo hospitalizacija proti volji pacienta in agresivni izbruhi velik izziv, zato morajo biti vešči v različnih tehnikah komunikacije, znati morajo predvideti možnost za razvoj agresivnega vedenja, obenem pa tudi ves čas delovati v skladu z etičnimi načeli.
Keywords: Prisilna hospitalizacija, agresija, psihiatrija, deeskalacijske tehnike, nasilje in medicinska sestra.
Published: 13.02.2019; Views: 797; Downloads: 186
.pdf Full text (882,35 KB)

9.
Pojavnost nasilnega vedenja pri pacientih z duševno motnjo v odnosu do zdravstvenih delavcev v socialno varstvenem zavodu
Irena Hödl, 2018, master's thesis

Abstract: Izhodišče: Agresije in nasilja nad zdravstvenimi delavci je vedno več, več kot na drugih delovnih mestih. V svetovnem merilu je agresija in nasilje nad zdravstvenimi delavci nacionalni in svetovni problem. Nasilno vedenje je pogostejše pri pacientih z duševno motnjo. Namen: V magistrskem delu smo želeli ugotoviti pojavnost, oblike in dejavnike tveganja nasilja nad zaposlenimi v posebnem socialno varstvenem zavodu. Raziskovalna metodologija: Podatke v empiričnem delu smo pridobili s pomočjo strukturiranega vprašalnika Perception of Prevalence of Aggression Scale (POPAS) in na podlagi zapisa Poročila o incidentu med stanovalci in zaposlenimi v socialno varstvenem zavodu od leta 2015 do 2017. Podatke smo kvantitativno obdelali in analizirali. Rezultati: Rezultati raziskave so pokazali, da so zaposleni močno izpostavljeni verbalnemu nasilju, kot so napadi brez jasnih groženj in pasivnemu nasilnemu vedenju. Manj so izpostavljeni fizičnemu in spolnemu nasilju. Ugotovili smo, da se več kot dve tretjini nasilja nad zaposlenimi dogaja na varovanih oddelkih, največ v popoldanskem času. V več kot polovici primerov zaposleni izpolnijo list incidenta med stanovalci in zaposlenimi le občasno ali nikoli. Dejavniki tveganja za nasilje so poslabšano zdravstveno stanje in uživanje psihoaktivnih substanc. Diskusija in zaključek: Zdravstveni delavci so na delovnem mestu izpostavljeni različnim oblikam nasilja. Vodstvo in vsi zaposleni bi se morali zavedati, kako pomembno je poročanje o nasilnih dogodkih. Na nivoju zavoda in tudi države bi morala biti sprejeta enotna doktrina ničelne tolerance do nasilja.
Keywords: agresija in nasilje, zaposleni, psihiatrično osebje, zdravstvena nega, izobraževanje in varnost.
Published: 15.11.2018; Views: 546; Downloads: 109
.pdf Full text (960,00 KB)

10.
Zmanjševanje poodstavitvene agresije in stresa na osnovi imprintinga pujskov v obdobju laktaciji
Nikolina Mesarec, 2017, master's thesis/paper

Abstract: Odstavitev pujskov od svinje predstavlja eno najbolj stresnih faz reje prašičev. Da bi zmanjšali agresijo/stres ob odstavitvi in izboljšali rastnost pujskov, smo uporabili metodo imprintinga (vtisnjenja). Pujski so bili v obdobju laktacije izpostavljeni preprostim 2-D simbolom (črn križ na beli podlagi – ČK in bel krog na črni podlagi – BK). Vsaka odstavljena skupina je bila sestavljena iz pujskov dveh gnezd; polovica pujskov iz gnezda ČK, druga polovica pa iz gnezda BK. Odstavitveni boks testne skupine je bil virtualno razdeljen na polovico, pri čemer je bila vsaka označena z istovrstnim znakom, tj. ČK in BK del boksa. V boksu kontrolne skupine ni bilo nameščenih 2-D simbolov. Rezultati so pokazali boljše priraste v testnih skupinah (12–17 % višji dnevni prirast). Stopnja agresije (bojev) je bila nižja v testnih skupinah, pri čemer se je večina bojev (62–75 %) odvila med osebki različnih gnezd. Odstavljeni pujski so kazali značilno tendenco zadrževanja (grupiranja) na delu odstavitvenega boksa, označenim z znanim 2-D simbolom (p < 0,05). Ugotovili smo, da virtualna predeljenost odstavitvenih boksov s pomočjo preprostih 2-D simbolov predstavlja učinkovito metodo za spodbujanje teritorialnega obnašanja pujskov in posledično za zmanjšanje odstavitvene agresije in izboljšanje rastnosti odstavljenih pujskov v farmskih pogojih reje.
Keywords: domači prašič / vtisnjenje / odstavitev / dobro počutje živali / poodstavitvena agresija
Published: 14.09.2017; Views: 820; Downloads: 99
.pdf Full text (2,87 MB)

Search done in 0.27 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica