Search the digital library catalog

Abstract: Pristopi skaliranega agilnega razvoja se vedno pogosteje uporabljajo v sodobnem programskem inženirstvu, kar organizacijam ob izboljšani ekipni dinamiki omogoča doseganje višje produktivnosti in kakovosti izdelkov. Vključitev umetne inteligence (angl. Artificial Intelligence, AI) v metode skaliranega agilnega razvoja se je pojavila kot odgovor na nenehno povpraševanje po poenostavljenih postopkih in vse večjo kompleksnost razvojnih projektov in vzdrževanja programske opreme. V zaključnem delu se bomo posebej osredotočili na pomočnike, ki temeljijo na AI. Izvedli bomo sistematičen pregled literature, s katerim nameravamo preučiti trenutno stanje raziskav, ki se križajo s skaliranim agilnim razvojem. Pregled vključuje metodologijo za iskanje, izbiro in vrednotenje najrazličnejših publikacij iz izbranih digitalnih knjižnic in baz. Glavni cilj je povzeti in organizirati predhodne raziskave o pomočnikih, ki temeljijo na AI, v metodah skaliranega agilnega razvoja s poudarkom na njihovih zmogljivostih, učinkih na rezultate projekta in potencialnih težavah, ki jih lahko povzročijo. Na takšen način nudimo vpogled v najsodobnejše pomočnike, ki temeljijo na AI, v kontekstu skaliranega agilnega razvoja.
Keywords: umetna inteligenca, pomočniki, agilni razvoj, skalirani agilni razvoj, LeSS, SAFe
Published in DKUM: 21.09.2023; Views: 502; Downloads: 191
Full text (3,10 MB)

Abstract: V teoretičnem delu magistrske naloge smo širše raziskovali, kakšen je koncept agilnosti in zakaj je agilnost vse bolj pomembna za organizacije, ter podrobneje predstavili agilno metodologijo dela scrum. Raziskali smo, kako agilnost vpliva na management človeških virov in kako se agilni management človeških virov razlikuje od tradicionalnega managementa človeških virov. Posebej smo se osredotočili na razvoj in izobraževanje agilnih zaposlenih v agilnih organizacijah. Agilni koncepti dela prodirajo v različne industrije, ker organizacije delujejo na odprtem, nepredvidljivem trgu. Agilni pristopi omogočajo hitrejše prilagajanje spremembam, pregledno ustvarjanje organizacijskega znanja ter razvoj zaposlenih. Zaposlenim se vse bolj priznava, da so ustvarjalci znanja in inovativnih rešitev, zato mora organizacija vanje vlagati in se truditi, da jih čim dlje zadrži v svojem okolju. Preden organizacije vpeljejo agilne metodologije dela, morajo najprej razviti agilno mišljenje in agilno kulturo, brez teh dveh osnov lahko pride do nesporazumov in upada motivacije med zaposlenimi. Trg dela se vse bolj usmerja v agilni management človeških virov in k individualiziranemu pristopu k razvoju znanja ter kariere zaposlenih. V magistrski nalogi smo zato v sodelovanju s poslovno enoto Equaleyes raziskali dvoje: a) ali je možno oblikovati agilni model razvoja zaposlenih in b) ali je možen razvoj agilnega managementa človeških virov. V empiričnem delu smo ugotovili, da zaposleni poslovne enote Equaleyes razumejo agilni pristop dela, večino nalog in dejavnosti v povezavi z razvojem in učenjem zaposlenih v poslovni enoti ocenjujejo zelo visoko. Na podlagi raziskave in teoretičnih spoznanj smo lahko vzpostavili splošen agilni model razvoja zaposlenih. Rezultati empiričnega dela dokazujejo, da v poslovni enoti Equaleyes potekajo agilni procesi dela, management človeških virov večinoma deluje na principu agilnosti in je na stopnji agilnega managementa človeških virov. Ugotovili smo tudi, da so še določena področja, ki se jih da izboljšati in razjasniti znotraj poslovne enote, kar nas po eni strani ni presenetilo, saj sta agilno področje in agilni management človeških virov v praksi še precej nova.
Keywords: agilna organizacija, scrum, agilni MČV, razvoj zaposlenih, učenje zaposlenih.
Published in DKUM: 14.07.2022; Views: 875; Downloads: 150
Full text (1,86 MB)

Abstract: Vse zmogljivejši računalniški sistemi so prinesli kompleksnejšo programsko opremo. Razvijalci so hitro opazili, da klasični pristop vendarle ni primeren za razvoj vseh vrst programske opreme. V diplomskem delu smo raziskali dva izmed mnogih pristopov razvoja programske opreme, ki so jih uvedli kot alternativo klasičnemu pristopu. Oba pristopa smo najprej podrobno raziskali in opisali, nato je sledila primerjava poteka razvoja in njunih lastnosti. Na podlagi opisov in primerjave smo implementirali preprost program, ki glede na vnesene podatke vrne primernejši pristop.
Keywords: razvoj programske opreme, agilni pristop, prototipni pristop, primerjava pristopov
Published in DKUM: 03.11.2020; Views: 1038; Downloads: 294
Full text (987,56 KB)

Abstract: V diplomski nalogi smo se najprej posvetili raziskavi splošnega pomena agilnosti, kaj z njo dosežemo, kaj to sploh je in katera orodja ji omogočajo podporo. Nekatera izmed danes bolj popularnih, po raziskavah podjetja VersionOne, smo opisali. Nato smo se usmerili v enega izmed teh spoznanih procesnih okvirjev, in sicer SCRUM, ki smo ga s pomočjo testnega projekta tudi podrobneje opisali. Testni projekt je bil zamišljen kot aplikacija na mobilnih telefonih za pomoč uporabnikom pri kuhanju. Z njegovo pomočjo smo lahko zahteve razdelili na posamezna opravila ter jih nato testno vnesli v program za agilno vodenje. Preizkusili smo tri orodja, ki služijo razvoju programske opreme po agilnem procesu SCRUM. Iz ugotovljenih rezultatov pa smo opravili primerjavo orodij, glede na njihovo funkcionalnost in zmožnost zagotavljanja podpore sledenju, vodenju in načrtovanju zadev, opravil ali projektov.
Keywords: informacijski sistemi, agilni razvoj, scrum, podporna orodja agilnemu razvoju
Published in DKUM: 06.10.2017; Views: 2003; Downloads: 127
Full text (2,86 MB)

Abstract: Razvoj programske opreme je kreativen in umsko intenziven proces, ki ga je težko kvantitativno ovrednotiti in nadzorovati. Eden izmed pomembnih dejavnikov, ki vplivajo na proces razvoja programske opreme, je motivacija. Raziskave kažejo, da motivacija pomembno vpliva na različne vidike uspeha IT projektov, kot so doseganje projektnih rokov, produktivnost, skladnost s proračunom, nizka fluktuacija zaposlenih ter nizki izostanki od dela. V magistrskem delu obravnavamo vidik motivacije pri agilnem razvoju programske opreme. Empirična raziskava predstavlja osrednji del našega raziskovalnega dela. Na osnovi pregleda literature smo identificirali dejavnike motiviranja, katerih vpliv na motivacijo smo raziskali v empirični raziskavi. Izvedli smo anketo na 116-ih članih agilnih razvojnih timov v treh organizacijah, ki se ukvarjajo z razvojem programske opreme. Rezultate smo obdelali ter analizirali z orodji za statistično obdelavo podatkov. Na osnovi teoretičnih izhodišč in rezultatov empirične raziskave smo izdelali model motivacije pri agilnem razvoju programske opreme (MARPO). Model MARPO smo aplicirali na metodologijo Scrum ter pripravili priporočila za vzpostavitev in ohranjanje motivacije pri agilnem razvoju programske opreme.
Keywords: motivacija, motivacija timov, samoorganizirajoči timi, timsko delo, razvoj programske opreme, Scrum, agilni razvoj
Published in DKUM: 16.12.2016; Views: 1461; Downloads: 117
Full text (2,45 MB)