1. Vsebnost aflatoksinov b1, b2, g1, g2 v živilih in krmi med leti 2010 in 2016 v SlovenijiPetra Trofenik, 2019, master's thesis Abstract: Aflatoksini so najpogostejša in najbolj raziskana skupina mikotoksinov. Kljub strogim EU zakonodajnim omejitvam za aflatoksine v krmi za živali in v živilih bi se zaradi podnebnih sprememb še zmeraj lahko zgodilo, da se pojavijo na trgu tudi onesnažena živila in krma. Aflatoksini se lahko pojavijo v surovinah in živilih, so genotoksični in rakotvorni ter ogrožajo zdravje ljudi in živali. Namen naše raziskave je bil preučiti prisotnost aflatoksinov B1, B2, G1 in G2 v vzorcih hrane in krme na slovenskem trgu med letoma 2010 in 2016. Skupaj je bilo analiziranih 1322 vzorcev živil in 445 vzorcev krme, pri katerih je 2 % vzorcev hrane (najpogosteje arašidov) in 4 % vzorcev krme (najpogosteje koruza) presegalo EU mejne vrednosti. Večina vzorcev drastično ne odstopa od mejnih vrednosti iz Uredbe EU. Sklepamo lahko, da je zaskrbljenost za zdravje potrošnikov v zvezi z izpostavljenostjo živil aflatoksinom minimalna.
Keywords: aflatoksin / mikotoksin / vzorci živil in krme / Slovenija / uradni nadzor.
Published in DKUM: 29.10.2019; Views: 2132; Downloads: 134
 Full text (1,23 MB) |
2. Zaščitno delovanje izbranih polifenolnih snovi proti genotoksičnim učinkom, ki jih povzroča mikotoksin aflatoksin B1Matevž Roškarič, 2018, undergraduate thesis Abstract: Namen diplomskega dela je bil raziskati morebitno antigenotoksično delovanje naravnih polifenolnih snovi, natančneje ksantohumola (XN), proti genotoksičnim učinkom mikotoksina aflatoksina B1 (AFB1), kar smo ugotavljali posredno preko merjenja fosforilacije histona H2AX (znan marker dvoverižnih prelomov DNA) s pretočnim citometrom na modelu metabolno aktivnih celic človeškega hepatoma HepG2. Iz literature je znano da XN, prenilirani flavonoid izoliran iz ženskih cvetov hmelja, deluje zaščitno pred poškodbami DNA, ki jih povzročajo nekateri heterociklični aromatski amini, kar kaže na njegovo potencialno uporabnost v obliki prehranskega ali farmacevtskega dopolnila.
Rezultati diplomske naloge so pokazali, da sam XN pri najvišji testirani koncentraciji 10 µM ne povzroča povečanja žarišč H2AX pri izpostavljenih celicah HepG2, med tem ko je AFB1 od doze značilno povišal število H2AX žarišč, ki se je od kontrolne skupine statistično značilno razlikovalo že pri najnižji testirani koncentraciji (10 µM) .
Zaščitni učinek XN zoper z AFB1 (30 µM) povzročenim žariščem H2AX smo zaznali pri dveh najvišjih testiranih koncentracijah XN (1 in 10 µM), in sicer od doze odvisno. Rezultati diplomske naloge nakazujejo, da XN deluje zaščitno proti genotoksičnim učinkom AFB1 pri celicah HepG2, kar sovpada s podatki iz literature, ki kažejo, da XN poseduje želene antigenotoskične lastnosti. Z eksperimentalnimi podatki smo podkrepili hipotezo, da ima XN zaščitni učinek pred genotoksičnimi učinki AFB1.
Keywords: aflatoksin B1, ksantohumol, celice HepG2ATTC, pretočni citometer, Dvoverižni prelomi DNA
Published in DKUM: 04.10.2018; Views: 1266; Downloads: 121
Full text (1,61 MB) |
3. Zaščitno delovanje ksantohumola proti genotoksičnim učinkom aflatoksina B1Ajda Sušnik, 2017, undergraduate thesis Abstract: Namen diplomskega dela je bil določiti morebitno antigenotoksično delovanje ksantohumola (XN) proti genotoksičnim učinkom mikotoksina aflatoksina B1 (AFB1), kar smo ugotavljali s testom komet na modelu metabolno aktivnih celic človeškega hepatoma HepG2. V zadnjem času je XN pridobil veliko zanimanje zaradi morebitnega kemo-preventivnega delovanja na rakave celice.
Rezultati diplomske naloge so pokazali, da XN ni vplival na živost celice HepG2 do koncentracije 10 µM, medtem ko smo zaznali rahlo, a statistično značilno od koncentracije odvisno povišanje poškodb DNA. Prav tako je AFB1 pri necitotoksičnih koncentracijah povzročil statistično značilno od koncentracije odvisno povišanje poškodb DNA v celicah HepG2.
Pomemben zaščitni učinek XN pri nastanku poškodb povzročenih z AFB1 smo zaznali že pri koncentraciji 0.01 µM XN in je bil odvisen od koncentracije XN. Rezultati diplomske naloge nakazujejo, da XN v celicah HepG2 deluje zaščitno proti genotoksičnim učinkom mikotoksina AFB1, kar dodatno dokazuje, da ima XN kemopreventivne lastnosti.
Keywords: ksantohumol, aflatoksin B1, celice HepG2, test MTS, test komet
Published in DKUM: 28.09.2017; Views: 2319; Downloads: 324
Full text (2,68 MB) |
4. RAČUNALNIŠKE SIMULACIJE VPLIVA METILACIJE CITOZINA NA VEZAVO AFLATOKSINA B1 V DVOVERIŽNO DNKKatarina Kores, 2016, undergraduate thesis Abstract: Aflatoksini so metaboliti gliv iz družine Aspergillus, ki jih pogosto najdemo v nepravilno skladiščenih žitaricah, koruzi in oreščkih. Aflatoksin B1 je eden najbolj kancerogenih mikotoksinov, zato je raziskovanje njegovih vplivov in posledic zelo pomembno, saj bi lahko na tak način zmanjšali ali celo preprečili zastrupitve. Študij aflatoksina B1 je v znanstveni literaturi že veliko, saj se zelo rad kemijsko veže v dvojno vijačnico DNK, kjer povzroča nadaljnje mutacije.
V diplomski nalogi smo se osredotočili na enega od dejavnikov, ki bi potencialno lahko vplival na afiniteto vezave aflatoksina B1, to je metilacija citozina v CpG območju samega vezavnega mesta. Tu imamo dva citozina na komplementarnih verigah DNK, zato smo imeli štiri možne kombinacije metiliranih citozinov, torej štiri obravnavane sisteme. Raziskovanja smo se lotili s pomočjo računalniških simulacij.
Za določitev delnih nabojev 5-metil citozina smo uporabili ab initio metodi Hartree-Fock in RESP. Za simulacije molekulske dinamike (MD) smo ustrezne empirične parametre prevzeli iz AMBER-jevih topoloških in parametrskih knjižnic. Topologijo molekule aflatoksina B1 smo pridobili od kolega Tiborja Kune. Simulacije MD (5,4 ns) smo izvedli s programskih paketom Q, iz dobljenih trajektorij pa smo po metodi LIE izračunali vezavne Gibbsove proste energije. Prav tako smo spremljali število dogodkov, kjer je razdalja med vezavnima atomoma C8 (aflatoksin B1) in N7 (gvanin) znotraj odrezne razdalje, iz česar smo nato sklepali, ali bi kovalentna vez lahko nastala.
Rezultati kažejo, da imamo pri vseh sistemih potencialne možnosti za nastanek kovalentne vezi med vezavnima atomoma. Izračuni po metodi LIE pa kažejo, da med posameznimi sistemi ni signifikantnih razlik v interkalacijskih prostih energijah molekule aflatoksina B1.
Keywords: DNK, aflatoksin B1, metilacija citozina, molekulska dinamika, prosta energija, interkalacija
Published in DKUM: 16.09.2016; Views: 1509; Downloads: 153
Full text (2,49 MB) |
5. Računalniške simulacije kooperativnosti interkalacije aflatoksina B1 v dvoverižno DNKTibor Kuna, 2015, master's thesis Abstract: Aflatoksin B1 predstavlja enega najbolj močnih naravnih hepatokarcinogenov poznanih znanih človeku in povzroča rakava oboljenja pri primatih, miših, ptičih ipd. Ima zelo veliko afiniteto do interkalacije v dvoverižno DNK in nadalnje alkilacije z dušikovimi bazami, še posebej z gvaninom. Zato ne preseneča, da je bilo na njem narejeno veliko eksperimentalnega in teoretičnega dela.
Namen tega magistrskega dela je ugotoviti kooperativnost vezave reaktivnega metabolita molekule aflatoksina B1 v dvoverižno DNK s pomočjo računalniških simulacij. V ta namen smo uporabili simulacije, ki temeljijo tako na principih kvantne mehanike kot na klasični fiziki. Da smo lahko izključili vplive okolja na vezavo preiskovane molekule, smo uporabili simetričen segment dvoverižne DNK, ki so nam ga posredovali ameriški eksperimentalni sodelavci.
Za določevanje atomskih nabojev na molekuli reaktivnega metabolita aflatoksina B1 smo uporabili metodi Merz-Kollmana in RESP. Ustrezne parametre za simulacije molekulske dinamike (MD) smo prevzeli iz modificirane verzije AMBER-jevih topoloških in parametrskih datotek. Simulacije molekulske dinamike (50 ns) smo izvajali s programskim paketom Q. Na podlagi rezultatov MD smo izračunali Gibbsove proste energije solvatacije po metodah LIE in LRA ter kooperativnost vezave molekule reaktivnega metabolita aflatoksina. Kooperativnost alkilacije pa smo določali kot pogostost števila dogodkov, kjer sta vezavna atoma C7 in N8 znotraj določene odrezne razdalje, pri kateri lahko sklepamo, da nastane kovalentna vez.
Dobljeni rezultati kažejo na podobnost metod LIE in LRA pri izračunu prostih energij solvatacije ter na znatno pozitivno kooperativnost pri procesu interkalacije molekul reaktivnega metabolita aflatoksina. Pri alkilaciji pa smo opazili, da vezava prve molekule reaktivnega metabolita aflatoksina v dvoverižno DNK zgolj rahlo pozitivno vpliva na alkilacijo naslednje molekule aflatoksina.
Keywords: DNK, aflatoksin, prosta energija, molekulska dinamika, kooperativnost
Published in DKUM: 22.10.2015; Views: 1929; Downloads: 214
Full text (2,67 MB) |
