Search the digital library catalog

Abstract: Uvod: Srčni zastoj predstavlja velik problem v zdravstvu, saj se njegova pojavnost neznatno viša; za njim umre veliko ljudi. Ključno pri srčnem zastoju je njegova prepoznava in znanje zdravstvenih delavcev, saj sta hitra defibrilacija in zunanja masaža srca ključni aktivnosti za povrnitev spontanega krvnega obtoka (ROSC). Namen diplomskega dela je bil raziskati učinke adrenalina pri srčnem zastoju. Metode: Pregled literature na temo učinkov adrenalina pri pacientih s srčnim zastojem smo iskali v naslednjih podatkovnih bazah: CINAHL, ScienceDirect, PubMed in Cochrain library. Vso zbrano literaturo smo iskali in prikazali s PRISMA diagramom. Rezultati: Od 400 najdenih člankov smo jih 8 vključili v končno analizo. Uspeli smo ugotoviti pozitivne in negativne učinke adrenalina. Najpomembnejše ugotovitve so pokazale, da adrenalin v manjših odmerkih in odmerkih z daljšim časovnim oknom vpliva na hitrejšo povrnitev spontanega krvnega obtoka in ugoden nevrološki izid. Razprava in zaključek: Ugotovili smo, da adrenalin ob hitri aplikaciji in v ustreznih dozah ter pravem času dajanja pozitivno vpliva na povratek spontanega srčnega ritma in ugodne nevrološke izide. Kljub pregledani literaturi, se še vedno poraja vprašanje, če je adrenalin učinkovit in ali bi ga bilo potrebno zamenjati s katerim drugim vazopresorjem.
Keywords: adrenalin, srčni zastoj, preživetje, znotrajbolnišnično okolje
Published in DKUM: 04.09.2024; Views: 92; Downloads: 168
Full text (1,15 MB)

Abstract: Izgorelost grozi vsakem poklicu, predvsem poklicem, povezanim z delom, kot so pomoč ljudem, delo v stiku z ljudmi, torej sem sodi tudi poučevanje. Pomembno je razlikovati pojem sindrom izgorelosti in sam proces izgorevanja s simptomi, stanje adrenalne izgorelosti, kot zadnjo stopnjo procesa izgorelosti od depresije in delovne oz. poklicne izčrpanosti s kroničnim stresom. Adrenalna izgorelost je kompleksnejša od kroničnega stresa na delovnem mestu ali od občutka frustriranosti, zajema inter- in intrapersonalne vidike. O izgorelosti in izgorevanju govorimo, ko nas naše notranje prisile ženejo v deloholizem in nato v preizčrpavanje (Pšeničny, 2008). V prvem teoretičnem delu predstavljamo pojem, različne razlage ter sam proces izgorevanja, temeljiteje predvsem zadnjo stopnjo izgorevanja, adrenalno izgorelost: stanje pred, sam akutni adrenalni zlom in stanje po zlomu. Predstavljamo vzroke (oblikovanje labilne, storilnostno pogojene samopodobe v razvoju predšolskega otroka vse bolj ambicioznih staršev in zahtev družbe ter nerecipročnost odnosov, ki se ujema z izhodiščem recipročnega modela izgorelosti), simptome (depresivni občutki in anksiozni simptomi, deloholizem in wornout, disfunkcija HHA-osi, storilnostno pogojena samopodoba), značilnosti (prepoznavne znake) in posledice sindroma adrenalne izgorelosti. Podrobneje smo se ustavili pri simptomih, predvsem zaradi napačnih predstav in sklepanj o samem sindromu. Kakšno je dejansko stanje adrenalne izgorelosti pedagoških delavcev/lavk, smo preverili med samimi učitelji/cami in vzgojitelji/cami s pomočjo anketnega vprašalnika, na osnovi katerega so učitelji/ce in vzgojitelji/ce ocenili stopnjo lastnega stresa (kroničnega stresa), osebnega zadovoljstva in samoučinkovitosti v izvajanju pedagoškega dela, kot tudi pogostost lastnih obolenj, težnjo po zamenjavi poklica ter ovrednotili posamezne trdite stanja lastne izgorelosti.
Keywords: Ključne besede: adrenalin, anksioznost, burnout sindrom (BS), depresija, sindrom adrenalne izgorelosti (SAI), storilnostna samopodoba, stres, recipročni model izgorevanja (RMI), wornout, kortizol, self, recipročnost, motivacija, HHA-os.
Published in DKUM: 11.06.2012; Views: 3444; Downloads: 427
Full text (1,17 MB)