SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 16
First pagePrevious page12Next pageLast page
1.
POGLED PLAVALCA ADOLESCENTA NA DELO TRENERJA
Tatjana Lapuh, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Tema diplomske naloge je odnos, ki je v tandemu adolescent plavalec in trener izredno pomemben. Že v teoretičnemu delu je razvidno, da se vsak posameznik takoj po rojstvu znajde v odnosu s svojim okoljem. V začetku je posameznik v odnosu z ožjim krogom svoje družine, ki ga zaznamuje najprej z genskimi značilnostmi, pozneje skozi interakcijo pa tudi z vzgojnimi, družbenimi in intelektualnimi principi. V adolescenci, ko si vsak posameznik želi pripadati neki skupnosti, čutiti, da je enak med enakimi, hkrati pa si sam želi doseči nek cilj neodvisno od drugih, je čustveno še toliko bolj občutljiv. Športniki plavalci, ki so v adolescenčnem obdobju, imajo glede na svoje vrstnike nešportnike zahtevno nalogo, saj morajo treninge usklajevati z ostalimi obveznostmi in za to potrebujejo veliko organiziranosti, discipline in moči za uresničevanje zastavljenih ciljev. Odnos med trenerjem in plavalcem je posebej izpostavljen, ker je plavanje individualen šport, trener in plavalec pa sta soodgovorna za svoj odnos in športne dosežke slednjega. V diplomski nalogi smo v raziskovalnem delu predstavili rezultate ankete, ki smo jo izvedli v šestih plavalnih klubih po Sloveniji s plavalci, ki so vsi adolescenti. Zanimal nas je pogled plavalca adolescenta na delo trenerja in ali se kažejo kakšne razlike glede na spol in starost adolescentov. Na našem vzorcu anketiranih se razlike med spoloma in po starosti niso pokazale, razveseljiv pa je podatek, da so vsi, ne glede na spol in starost, med elementi motiviranja v prvi vrsti navedli veselje do plavanja. To kaže na to, da glede na spol in starost plavalcev v njih še vedno prevladuje tako imenovana notranja motivacija za ukvarjanje s plavanjem. Kot drugi najpomembnejši element pa so oboji navedli pripadnost ekipi in klubu, kar kaže na zdravo klimo v klubu ali ekipi, kjer trenirajo. Iz tega torej sledi, da je odnos med plavalci adolescenti in trenerjem še vedno toliko zdrav in motivacijsko naravnan, da pri adolescentih zunanja motivacija (rezultat po številu doseženih točk in medalje) nima osrednjega pomena.
Keywords: šport, plavanje, adolescenca, odnos, motivacija, trener, plavalec.
Published: 23.07.2009; Views: 1591; Downloads: 251
.pdf Full text (582,61 KB)

2.
AVTIZEM Z DODATNO MOTNJO V DUŠEVNEM RAZVOJU PRI MLADOSTNIKIH V ZUDV DR. MARIJANA BORŠTNERJA DORNAVA
Marjeta Gomilšak, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Otroški avtizem danes strokovnjaki pojmujejo kot razvojno nevrološko motnjo, ki se kaže v verbalni in neverbalni komunikaciji, tipičnih vedenjskih motnjah ter nenormalni čustveni in socialni odzivnosti. Strokovnjaki lahko postavijo diagnozo glede na tipične psihične znake najkasneje v tretjem letu otrokove starosti. Tipičnih znakov pa je kar nekaj deset in se lahko med seboj različno kombinirajo. V času otrokovega razvoja nekateri izzvenijo, lahko se pojavijo novi ali drugačni. Na splošno še vedno velja prepričanje, da je avtizem vseživljenjska motnja. En sam simptom še ni avtizem, a več ko ima otrok znakov, težje je življenje zanj, za njegovo družino in okolje, v katerem se giblje. Avtizem v praksi delimo na lažje in težje oblike. Pri lažjih oblikah je smiseln čimprejšnji specialno-pedagoški pristop z danes znanimi metodami, npr. ABA, TEACCH, PECS, Floor Time idr. Pri težjih oblikah s hudo hiperaktivnostjo, agresijo, zmanjšano sposobnostjo koncentracije, slabo vodljivostjo, govornimi motnjami, motnjami spanja ali celo epileptičnimi napadi se kot učinkovita izkaže sodobna celostna biokemična medicinska obravnava. Tu strokovnjaki paciente obravnavajo izrazito individualno, z laboratorijskimi analizami in občasnimi kontrolami uspešnosti ter tudi študijsko in raziskovalno. V diplomskem delu sta opisana dva posameznika v Zavodu Dornava, ki sta vključena v skupino šestih adolescentov z motnjo avtizma in dodatno motnjo v duševnem razvoju ter sta interdisciplinarno obravnavana.
Keywords: avtizem, motnja v duševnem razvoju, adolescenca, Aspergerjev sindrom, Rettov sindrom, interdisciplinarna obravnava.
Published: 25.11.2009; Views: 3635; Downloads: 852
.pdf Full text (2,77 MB)

3.
Samopoškodovanje otrok in mladostnikov
Janja Volmajer, 2011, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi smo prikazali samopoškodovanje kot kompleksen pojav, ki je odvisen od mnogih dejavnikov. Predstavili smo adolescenco in značilnosti tega razvojnega obdobja, saj za posameznika predstavlja čas napetosti med možnostmi in tveganji. Opisali smo samopodobo in dejavnike, ki vplivajo na razvoj samopodobe. Poudarili smo tudi, da beg v svet avtoagresije predstavlja način spopadanja s stiskami in krizami. Predstavili smo samopoškodovanje kot način ravnanja, ki je posledica različnih vzročnih stanj oziroma motivov. V nadaljevanju opišemo sliko motnje, kjer se osredotočimo na možne metode, predele telesa ter predmete, ki jih mladostniki pri samopoškodbenem aktu uporabljajo. Omenili smo tudi vlogo medicinske sestre pri obravnavi mladostnika z duševno motnjo, komunikacijo v zdravstveni negi in vpliv družine na otroka in mladostnika. V empiričnem delu smo predstavili rezultate raziskave, ki smo jo izvedli na Srednji zdravstveni in kozmetični šoli v Mariboru. Namen raziskave je bil ugotoviti, koliko mladostniki vedo o samopoškodovanju.
Keywords: adolescenca, mladostnik, samopoškodovanje, samopodoba, komunikacija
Published: 12.05.2011; Views: 2860; Downloads: 623
.pdf Full text (1,39 MB)

4.
5.
Samopoškodbeno vedenje med mladimi in vloga šolske svetovalne službe
Mateja Beškovnik, 2013, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi obravnavamo samopoškodbeno vedenje in vlogo šolske svetovalne službe pri tej problematiki. Samopoškodbeno vedenje je namerno poškodovanje lastnega telesa brez želje po smrti. Posameznik si s takšnim vedenjem na nek način le zmanjša svojo notranjo stisko. Običajno se pojavi v obdobju adolescence, ki se v zadnjih letih pojavlja vedno bolj zgodaj in traja tudi v odrasla leta. Samopoškodbeno vedenje zahteva zelo kompleksno obravnavo. Pri obravnavi je potrebno timsko sodelovanje različnih strokovnjakov. Pomembno vlogo imajo predvsem učitelji in svetovalni delavci, ki so tiste ključne osebe, ki prve zaznajo oziroma opazijo težavo, s katero se mladostnik oziroma učenec sooča. Pomembno je, da pri tem izberejo pravi pristop, pravi korak k reševanju težav. Ta korak je zelo pomemben in morda celo odločilen za nadaljno obravnavo in odpravo težav. Prav zaradi tega smo se obrnili na učitelje in raziskavo namenili poznavanju samopoškodbenega vedenja. Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. Naloga najprej opisuje obdobje adolescence, avtoagresivno vedenje in samopoškodbeno vedenje med mladimi kot ena izmed oblik avtoagresivnosti ter vlogo šolske svetovalne službe pri tej problematiki. Empirični del pa temelji na raziskavi, ki smo jo izvedli s pomočjo anketnih vprašalnikov, razdeljenih med učitelje osnovnih in srednjih šol. Z njimi smo predstavili, kakšno je poznavanje samopoškodbenega vedenje med učitelji, v kakšni meri ga zaznavajo pri svojem delu. Predstavili smo tudi njihovo zaznavanje šolske svetovalne službe pri tej problematiki. Ugotovili smo, da so učitelji že slišali za samopoškodbeno vedenje, problem pa se je pokazal pri podrobnejšem poznavanju takšnega vedenje ter o nadaljnji obravnavi mladostnika. Učitelji prav tako poročajo o pomanjkanju izobraževanj na to temo. Zavedajo se, da je sodelovanje s šolsko svetovalno službo eden izmed pomembnih korakov do ustrezne obravnave mladostnika, ki se samopoškoduje.
Keywords: adolescenca, mladostnik, avtoagresivno vedenje, samopoškodbeno vedenje, šolska svetovalna služba
Published: 22.04.2013; Views: 2085; Downloads: 452
.pdf Full text (1,40 MB)

6.
Droge kot družbeni in kazenskopravni problem (kriminološki vidik)
Tadej Majer, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Droga je pojem z najrazličnejšimi pomeni. Z njo označujemo pojave, ki spreminjajo našo duševnost, kadar postanemo zaradi njih zasvojeni, kadar na nas vplivajo pozitivno ali negativno, itd. Ko govorimo o drogah, imamo večinoma v mislih mamila, torej psihotropne snovi, ki v naše telo pridejo z njuhanjem, kajenjem, ali neposredno z injekcijo. Poseg po njih ni nikoli zgolj slučajen. V večini primerih imajo za nas nek pomen, pa naj si bo to zgolj radovednost, sprostitev ali zabava. V svoji diplomi bom predstavil sodobno družbo 21. stoletja, ki neozirajoče dirja po tveganih poteh v neko drugo, moderno. Človek življenja ne jemlje več kot zabave, kot so to znale ceniti civilizacije v preteklosti. Delo je tisto, ki vodi naš zastrašujoč tempo od rojstva do smrti. Od vsakega posameznika se pričakuje, da bo odrastel s svetlobno hitrostjo, pri tem pa premagoval vse ovire, po možnosti brez sleherne pomoči drugih. Bistvo človekovega osebnostnega razvoja je adolescenca, zato prikazujem njene faze razvoja, njihova tveganja, ki jih prenaša in tudi devianten odnos do družbenih pravil. V družbi tveganja marsikdo ravna deviantno, zavestno ali nezavestno. Odklonska dejanja so zgolj nekaj normalnega v naši družbi, devianten odnos posameznikov pa je tesno povezan s kriminalom in drogami. Družbena pravila nam velevajo, da se jim podredimo. A marsikdaj so ta pravila nesmiselna, saj jih postavlja družbena elita tako, kot se jim v tistem trenutku zahoče. Tako je tudi z drogami in politiko drog. Zato bom v svoji diplomi prikazal različna urejanja, odločanja ter stališča do drog. Vsako izmed njih ima svoje prednosti in slabosti. Modeli rešitev se prikazujejo v teoriji kot idealni, v praksi pa verjetno nobena izmed urejanj razmer ne bi prestala preizkusa. Zato se države poslužujejo večinoma rešitev, ki vsebujejo argumente različnih stališč. Zaenkrat nobeno urejanje in stališče ne prinaša tiste rešitve, ki jo tako intenzivno »iščemo«. Upravičeno se lahko vprašamo, ali sploh želimo najti rešitev, saj se ob močnih preprodajalskih združbah in nemoči držav ali celo korupciji »tam zgoraj« cel čas vrtimo v začaranem krogu. Kljub temu, da je Evropa po prvem desetletju 21. stoletja postala povezana kot še nikoli prej, pa še vedno ni bila sposobna povezati kaznovalno politiko posameznih držav do te mere, da bi bile kazenske zakonodaje in kazenski postopki vsaj podobni v posameznih državah članicah. Razlike so celo znotraj posameznih držav. Razlike pa so še toliko večje, ko primerjamo različne države med seboj. (De)kriminalizacija posesti, uživanje in prodaja se od države do države razlikujejo. Kar pa je državam skupno pa je to, da se v novejšem času spodbuja alternativna oblika kaznovanja za tiste, ki potrebujejo pomoč za ozdravitev od duševne in telesne odvisnosti. Družbena pravila so razdelila droge na dovoljene in prepovedane. V večini držav sta kljub prohibicijskim vojnam proti alkoholu in tobaku, obe drogi ostali dovoljeni. Zakonska je le omejitev prodaje nad določeno starostjo (18 ali 21 let). Zanimivo bi bilo videti, kakšen odnos bi imeli do alkohola in tobaka, če bi ju iznašli šele sedaj, v 21. stoletju. Na koncu bom še povedal nekaj o nizozemskem modelu, ki je glede na svojo politiko do drog kot nekakšna oaza drog v našem svetu. V samem zaključku pa se bom osredotočil na svoja mnenja in razmišljanja o družbenem problemu drog in njihovi kaznovalni politiki.
Keywords: droge, družba tveganja, politika do drog, deviantnost, adolescenca, odvisnost, zasvojenost, dekriminalizacija, legalizacija.
Published: 28.08.2013; Views: 1096; Downloads: 219
.pdf Full text (507,64 KB)

7.
SPOLNO VEDENJE IN SPOLNE ZNAČILNOSTI DEVETOŠOLCEV CELJSKE REGIJE
Nataša Valh Kukovič, 2015, master's thesis

Abstract: Spolna vzgoja v osnovnih šolah ni del formalnega izobraževanja. Namen magistrske naloge je analizirati problematiko spolnega vedenja in ostalih značilnosti v zvezi s spolnostjo ter vedenjem v času mladostništva pri devetošolcih celjskih osnovnih šol. Zanima nas, kje in kdaj učenci dobijo prve informacije o spolnosti, kakšen odnos imajo do pornografskih vsebin, časa menarhe, kolikšen je delež cepljenih deklet proti HPV (Humani papiloma virus), ter nenazadnje delež spolno aktivnih devetošolcev v celjski regiji. Raziskovalna metodologija. Raziskava temelji na kvantitativni metodi dela. Podatke smo zbrali s pomočjo strukturiranega anketnega vprašalnika. V raziskavi je bilo vključenih 146 devetošolcev iz naključno izbranih osnovnih šol celjske regije. Rezultate anket smo obdelali s pomočjo Hi-kvadrat kalkulatorja in programa Microsoft Office Excel 2007. Rezultati. Na podlagi rezultatov smo ugotovili, da se zgodnja spolna dejavnost pred petnajstim letom nekoliko umirja, saj nam podatek o spolni aktivnosti iz naše raziskave kaže, da je bilo spolno aktivnih 9 % devetošolcev, od tega statistično pomembno več dečkov kot deklet (77 % proti 23 %, p = 0,04), ki so v 85 % kot zaščitno metodo uporabili kondom. Po naših podatkih je bila precepljenost devetošolk v šestem razredu 60 %. Na odločitev za cepljenje stopnja izobrazbe staršev ali skrbnikov ne vpliva (p ˃ 0,05). Je pa zaskrbljujoč podatek, da se dekleta in njihovi starši v 40 % niso odločili za cepljenje zaradi slabe ozaveščenosti o prednostih cepljenja proti virusom HPV. V naš raziskavi je 62 % vprašanih menilo, da so informacije o spolnosti pridobili pravi čas in da ne bi bilo potrebno, da bi jih dobili prej, vendar pa jih 68 % meni, da je teh informacij količinsko premalo. Značilne razlike med spoloma ni bilo opaziti (p ˃ 0,05). Sklep. Spolnost je neizogiben segment odraščanja, zato je pomembno, da je posamezniku predstavljena ob primernem času, na ustrezen način.
Keywords: spolnost, adolescenca, spolne značilnosti, spolno vedenje, humani virus papiloma
Published: 15.04.2015; Views: 730; Downloads: 83
.pdf Full text (1,31 MB)

8.
TEMPERAMENT V POVEZAVI Z RIZIČNIMI VEDENJI V MLADOSTNIŠTVU
Karin Mauko, 2015, master's thesis

Abstract: Teoretično ozadje: Temperament nam omogoča predvidevanje obnašanja v določenih situacijah, saj zajema značilne vedenjske vzorce posameznika. V zadnjih letih je tako naraščajoč fokus raziskovanja vloge različnih aspektov temperamenta v modelih psihopatologije in odklonskih vedenj. Pomemben je njegov vpliv na posameznikovo vedenje pod vplivom izkušenj interakcije s starši in zunanjim, širšim okoljem. Različne študije so zabeležile večje poseganje po alkoholu pri mladostnikih, ki imajo nižjo čustveno stabilnost, zmanjšano vestnost, nižjo voljno kontrolo, manjšo socialno anksioznost, povečano ekstravertnost in iskanje vedno novih dražljajev. Metoda: V raziskavo smo vključili (n=300) mladostnike, stare od 11 do 24 let. Uporabili smo dva vprašalnika, in sicer Vprašalnik temperamenta za mladostnike (EATQ-R) in Vprašalnik rabe alkohola in drugih psihoaktivnih substanc. Rezultati: Pri psihometrični validaciji slovenske verzije Vprašalnika temperamenta za mladostnike (EATQ-R) ne moramo govoriti o skladnosti faktorske strukture z izvirnikom. Pokaže se, da je zanesljivost našega vprašalnika srednje zadovoljiva. Nadalje ugotovimo, da so določene dimenzije temperamenta pri določeni populaciji bolj ali manj izražene. Na primer surgentnost je pri starejših udeležencih statistično značilno bolj izražena kot pri mlajših, kar se nam pojavi tudi pri fantih, pri dekletih pa je bolj izražena dimenzija pripadnost in negativno čustvovanje. Ugotovimo tudi povezavo med temperamentom in pogostejšo rabo prepovedanih substanc, kjer so poglavitni samoregulacijski mehanizmi, kot so voljna kontrola, socialna anksioznost, zadovoljstvo, surgentnost ... Pokaže se tudi, da je pogosto pitje staršev pomemben prediktor pitja otrok. Zaključki: Raziskovanje vloge temperamenta in okoljskih dejavnikov za napoved tveganih vedenj je torej pomembno in poglavitno za spremembe na tem področju. Potrebno je predvsem preoblikovati filozofijo razmišljanja mladih o pomenu pitja alkohola ter uvesti intervencije pravočasno tako pri mlajši kot pri starejši populaciji.
Keywords: Adolescenca, osebnost, temperament, zloraba psihoaktivnih substanc.
Published: 22.10.2015; Views: 1170; Downloads: 239
.pdf Full text (1,04 MB)

9.
UŽIVANJE ALKOHOLA MED MLADIMI
Denis Munda, 2015, master's thesis

Abstract: Uvod: Pitje alkoholnih pijač je v Sloveniji in tudi drugod po svetu zelo velik problem med mladostniki. Največ mladostnikov pije alkoholne pijače predvsem v obdobju adolescence. V naši raziskavi smo ugotavljali, kako pogosto študentje posegajo po alkoholu, zakaj posegajo po njem, po katerih pijačah najpogosteje posegajo itd. Metodologija: V empiričnem delu smo uporabili kvantitativno metodo dela in kot instrument raziskave uporabili anketni vprašalnik. Raziskovalni vzorec je obsegal 217 študentov zdravstvene nege prvega, drugega in tretjega letnika rednega študijskega programa. V raziskavi je sodelovalo 15 % moških in 85 % žensk. Rezultate anket smo obdelali s pomočjo programov IBM SPSS Statistics 20 in Microsoft Excel 2010. Rezultati: Na podlagi rezultatov smo ugotovili, da obstajajo značilne statistične razlike v poseganju po najpogostejših alkoholnih pijačah glede na spol med študenti (p < 0,001), prav tako je bilo opaziti, da obstajajo značilne statistične razlike v opitosti glede na spol v zadnjem mesecu oziroma v zadnjih 30 dneh pri študentih (p < 0,001). Sklep: Alkohol je bil, je in bo problem v obdobju mladostništva, če ne bomo več storili na področju preventive. Vemo, da veliko mladostnikov pije alkoholne pijače pred dopolnjenim 18-tim letom starosti, zato bi bilo potrebno, da bi medicinske sestre in zdravstveniki vsako leto izvajali preventivo glede uživanja alkoholnih pijač s pomočjo učnih delavnic na vseh šolah in bi mladim podali smernice, katere bi promovirale varno zabavo tudi brez prisotnosti alkoholnih pijač in drugih drog.
Keywords: mladostnik, alkohol, adolescenca, medicinska sestra
Published: 19.11.2015; Views: 1944; Downloads: 375
.pdf Full text (1,06 MB)

10.
Povezanost mladostnikovega vedenjskega odnosa s starši in do šole z vedenjskim odstopanjem v zgodnji adolescenci
Antonija Milivojević Krajnčič, Majda Pšunder, 2008, review article

Abstract: Raziskava se ukvarja z mladostnikovim vedenjskim odstopanjem in z njegovo percepcijo odnosov s starši in do šole v obdobju zgodnje adolescence. Temelji na prepričanju, da odnosi z mamo in očetom pomembno vplivajo na socialno vedenje mladostnika, še posebej na konflikte z okoljem. Opačić (1995) ugotavlja, da ni pomembno, kako se starši in okolje vedejo v odnosu do njih, temveč to, kako mladostniki vidijo (percepirajo) te odnose. Zato nas je zanimalo predvsem, kako mladostniki vidijo odnose s starši, pri čemer je bil poudarek na naslednjih dimenzijah odnosov: kontrola, kaznovanje in zanemarjanje staršev ter intimnost (bližina) s starši. S pomočjo teh dimenzij smo želeli osvetliti mladostnikovo doživljanje oziroma videnje odnosov z mamo in očetom v obdobju zgodnje adolescence. V raziskavi so uporabljeni kvantitativni raziskovalni postopki, uporabljen merski instrumentarij pa zajema štiri nestandardizirane anketne vprašalnike: Pogostost vedenjskega odstopanja, Odnos z mamo/očetom, Konflikt s starši v zvezi z različnimi temami pogovora, Odnos do šole. Uporabili smo deskriptivno in kavzalno neeksperimentalno metodo empiričnega pedagoškega raziskovanja. Raziskava vključuje slučajnostni vzorec učencev, ki so v šolskem letu 2007 obiskovali 7. in 9. razred osnovne šole v občini Maribor (n = 300)
Keywords: adolescenca, zgodnja adolescenca, vedenjska odstopanja, odnos do šole, starši, medosebni odnosi, konflikti
Published: 10.07.2015; Views: 479; Downloads: 75
.pdf Full text (103,22 KB)
This document has many files! More...

Search done in 0.26 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica