| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 19
First pagePrevious page12Next pageLast page
1.
Nevtronske interakcije pri fisiji
Aljoša Polšak, 2012, undergraduate thesis

Abstract: V seminarju predstavimo nevtronske interakcije pri fisiji. Opišemo, kaj se dogaja pri fisiji, in pokažemo, kakšna vlogo imajo pri tem nevtroni. Vpeljemo sipalni presek, s katerim določimo verjetnost posameznih interakcij. Predstavimo nastanek vmesnega jedra in reakcije, ki sledijo nastanku vmesnega jedra.
Keywords: fisija, jedro, nevtron, interakcija, sipalni presek, absorpcija, sipanje
Published: 03.02.2021; Views: 142; Downloads: 8
.pdf Full text (2,01 MB)

2.
Vpliv strukture in zamreženja poli(hema) na vodno absorptivne lastnosti
Martin Ćeranić, 2019, undergraduate thesis

Abstract: V okviru diplomske naloge smo sintetizirali porozni hidrogel poli(2-hidroksietil metakrilat), ki lahko nase veže vodo. Poroznost polimernih materialov lahko dosegamo z uporabo različnih tehnik. S polimerizacijo kontinuirne faze emulzij z visokim deležem notranje faze (HIP emulzije) smo sintetizirali porozne polimere. Pri tem smo kot monomer uporabili 2-hidroksietil metakrilat, ki smo ga zamrežili z N,N´-metilenbisakrilamidom oziroma s trimetilpropan triakrilatom. HIP emulzijo smo stabilizirali s surfaktantom Pluronic F68, polimerizacijo pa smo iniciirali z iniciatorjem amonijevim persulfatom in redoks iniciatorjem N,N,N´,N´-tetrametiletilendiaminom. HIP emulzija je bila tipa olje v vodi, kjer smo kot oljno (notranjo) fazo uporabili topilo cikloheksan. Delež notranje faze, ki tvori pore v tako sintetiziranem materialu (poliHIPE materialu), je bil približno 92,6 vol % glede na volumen emulzije, stopnjo zamreženosti pa smo variirali med 0,5 mol% in 20 mol%. Poli(2-hidroksietil metakrilatne) materiale smo čistili s 24-urno kontinuirno ekstrakcijo v Soxhletovem aparatu, kjer smo kot topilo uporabili 2-propanol. Poli(2-hidroksietil metakrilatne) materiale smo okarakterizirali z različnimi metodami. Kemijsko sestavo smo potrdili s FTIR spektroskopijo, morfologijo smo preverjali z vrstičnim elektronskim mikroskopom, specifično površino smo izmerili s porozimetrom in celokupno gostoto s He piknometrom. Za določevanje absorptivnih lastnosti materialov smo uporabili vodo. S FTIR spektroskopijo smo potrdili kemijsko sestavo polimerov, saj smo v vseh primerih dokazali vključenost uporabljenih monomerov v polimerno verigo. Nekateri polimeri so imeli tipično poliHIPE morfologijo, ki vsebuje primarne pore povezane z manjšimi sekundarnimi porami. Nekateri pa te strukture niso imeli. To so bili tisti polimeri, ki so se med procesom sušenja močno skrčili in se jim je struktura porušila. Ta pojav smo zasledili pri materialih s stopnjo zamreženja pod 5 mol%. Specifična površina sintetiziranih polimerov ni bila visoka in je znašala za porozne materiale med 2 m2/g in 10 m2/g in za materiale s porušeno strukturo med 0,003 m2/g in 0,018 m2/g. Z absorptivnimi testi smo ugotovili, da na hitrost absorpcije vpliva več dejavnikov. Predvsem so tukaj stopnja zamreženosti ter izbira monomera in zamreževala. Hitrost absorpcije je pri višji stopnji zamreženosti večja kot pri nižji stopnji zamreženosti. Sama izbira monomera in zamreževala pa vpliva na kemijsko sestavo emulzije, slednja lahko zelo vpliva na absorbtivne lastnosti, saj je absorpcija vode povezana tudi s številom hidrofilnih delov v molekuli oz. v samem materialu.
Keywords: polimeri, poliHIPE, HEMA, zamreženje, absorpcija vode
Published: 10.10.2019; Views: 442; Downloads: 115
.pdf Full text (3,48 MB)

3.
Numerična simulacija trka pri pristanku letala z možnostjo navpičnega vzletanja in pristajanja
Vasja Plesec, 2019, master's thesis

Abstract: V magistrski nalogi so predstavljena priporočila za snovanje varnega letala odpornega na vertikalni trk. Sestavo letala smo razdelili na tri glavne komponente namenjene absorpciji energije v primeru vertikalnega trka: sedež, struktura trupa in podvozje. Za vsak del posebej je bila izvedena eksplicitna časovno odvisna numerična simulacija v programskem paketu Abaqus/Explicit. Iz dobljenih rezultatov smo med seboj primerjali pospeške, ki delujejo na telo potnika ter sile in pomike strukturnih delov, iz katerih se vidi količina absorbirane energije. Na koncu smo izvedli še računalniško simulacijo sestave generičnega letala, ki je vsebovalo vse zgoraj naštete komponente.
Keywords: vertikalni trk letala, eksplicitne numerične simulacije, absorpcija energije, metoda končnih elementov, deformacijska struktura
Published: 06.05.2019; Views: 515; Downloads: 60
.pdf Full text (5,98 MB)

4.
Sinteza poroznih kopolimernih polielektrolitov na osnovi 2-akrilamido-2-metilpropansulfonske kisline
Eva Marinček, 2018, undergraduate thesis

Abstract: PoliHIPE polimeri so visoko porozne polimerne pene, sintetizirane iz emulzij z visokim deležem notranje faze (HIPE, ang. High internal phase emulsions). To so emulzije, v katerih notranja faza predstavlja več kot 74% volumna celotne emulzije. V kolikor pri polimerizaciji HIPE uporabimo monomere s funkcionalnimi skupinami z nabojem, dobimo visoko porozne polielektrolite katerih stene por so ionsko nabite. Visoko porozni poliHIPE polielektroliti imajo zaradi porozne strukture in polielektrolitske narave polimera sposobnost visoke absorpcije vode, poleg tega pa so sposobni nase adsorbirati ionsko nasprotno nabite vodne polutante in jih v svoji strukturi tudi zadržati. Porozni polielektroliti tako predstavljajo velik potencial pri razvoju novih materialov, še posebej za čiščenje odpadnih voda. V diplomskem delu smo preko O/V HIP emulzij sintetizirali visoko porozne, zamrežene polielektrolite na osnovi 2-akrilamido-2-metilpropansulfonske kisline (AMPS) in (3-akrilamidopropil) trimetilamonijevega klorida (AMPTMA), pri čemer smo osnovnima monomeroma dodali akrilno kislino (AAc) oziroma akril amid (AAm). S polimerizacijo v raztopini smo sintetizirali neporozne polielektrolite z enakimi razmerji monomerov, njihove lastnosti pa smo kasneje primerjali s poroznimi. Po končani sintezi smo porozne polielektrolite okarakterizirali ter analizirali z infrardečo spektroskopijo (FTIR) in vrstično elektronsko mikroskopijo (SEM), s čimer smo potrdili kemijsko sestavo vzorcev in tipično morfologijo poliHIPE polimerov. Izvedli smo test absorpcije pri različnih pH vrednostih, kjer smo ugotovili, da poliHIPE polielektroliti absorbirajo večjo količino tekočine kot neporozni. Potrdili smo, da s spremembo pH vrednosti raztopine ter s kombinacijo različnih monomerov lahko vplivamo na absorpcijsko kapaciteto poliHIPE polielektrolita. Najvišje absorpcije smo dosegli v deionizirani vodi, kot najboljši absorbent pa se je izkazal poliHIPE polielektrolit na osnovi AMPS, ki je absorbiral več kot 40g/g vode glede na suho maso.
Keywords: polielektroliti, templatiranje iz emulzij z visokim deležem noranje faze, absorpcija, kopolimeri, hidrogeli
Published: 06.09.2018; Views: 520; Downloads: 72
.pdf Full text (2,26 MB)

5.
Porozni organogeli: sinteza in absorpcija
Stanko Kramer, 2017, undergraduate thesis

Abstract: Geli so v kapljevino namočena mreža polimernih molekul, t.i. gelska mreža, katere agregatno stanje lahko uvrstimo med trdno in kapljevinasto, kar pomeni, da so poltrdi sistem. Glede na topilo jih delimo na organogele (absorbirajo nepolarna (organska) topila) in hidrogele (absorbirajo vodo). Organogeli predstavljajo obetajoče absorpcijske materiale za čiščenje oljnih razlitij, saj imajo visoko specifično površino pod pogoji nabrekanja in so sposobni vpiti večje količine apolarnih tekočin. V diplomskem delu smo pripravili organogele na osnovi norbornena in njegovih derivatov. Z uporabo emulzij z visokim deležem notranje faze smo pripravili visoko porozne t.i. poliHIPE organogele. S polimerizacijo v raztopini smo pripravili neporozne t.i. bulk organogele. Sintezo smo izvedli z uporabo metatezne polimerizacije z odpiranjem obroča (ang. Ring Opening Metathesis Polymerisation, ROMP). Nastale organogele iz diciklopentadiena (DCPD), 2-norbornena (NOR) in ciklooktadiena (COD) smo ustrezno karakterizirali, nato smo izvedli test absorpcije organskih topil in dveh različnih naftnih derivatov. Preučili smo kako na absorpcijo vplivajo struktura organogela (porozen oz. neporozen) in stopnja zamreženja polimernega ogrodja. Porozno morfologijo skeleta smo preučili z elektronsko vrstično mikroskopijo (SEM), medtem ko smo test absorpcije izvedli gravimetrično. S SEM analizo smo dokazali, da so dobljeni organogeli imeli poliHIPE strukturo. Z absorpcijo smo dokazali, da je količina absorbiranih topil pri poliHIPE organogelih večja od bulk organogelov in v nekaterih primerih monoliti absorbirajo več kot 9-kratnik svoje suhe mase. V primeru absorpcije naftnih derivatov so organogeli bili sposobni absorbirati 7-kratnik svoje suhe mase, medtem ko ponovna uporaba organogelov ni bila tako uspešna, saj je bila največja količina absorbiranega naftnega derivata le nekoliko večja kot masa samega monolita.
Keywords: Metatezna polimerizacija z odprtjem obroča (ROMP), poliHIPE, absorpcija, diciklopentadien, norbornen, ciklooktadien
Published: 14.09.2017; Views: 800; Downloads: 115
.pdf Full text (1,89 MB)

6.
Razvoj procesa iztiskavanja aluminijevega profila za absorpcijo energije
Mihael Čretnik, 2016, master's thesis

Abstract: Uporaba aluminija in aluminijevih zlitin v avtomobilski industriji postaja vse pogostejša. Aluminij kot material ima namreč v primerjavi z jeklom bistveno nižjo specifično težo, s čimer avtomobilski proizvajalci dosežejo tudi do 50 % manjšo težo celotnega vozila, s tem pa zmanjšajo porabo goriva in posledično tudi izpuste ogljikovega dioksida v ozračje. Prednost alumunija se kaže tudi v odlični absorpciji mehanske energije, zaradi česar se danes aluminij množično uporablja za varnostne elemente, kot so odbojniki, deformacijski elementi in vzdolžni tramovi, ki tvorijo tako imenovani ''crash management system''. Magistrsko delo zajema razvoj procesa iztiskavanja vzdolžnega tramu s pomočjo numeričnih simulacij, pri čemer sta bila za optimizacijo materialnega toka uporabljena programa Qform extrusion in Altair Hyperxtrude.
Keywords: avtomobilska industrija, iztiskavanje, absorpcija, numerične simulacije, vzdolžni tram
Published: 21.12.2016; Views: 851; Downloads: 114
.pdf Full text (4,56 MB)

7.
Uravnavanje temperature v rastlinjaku s pomočjo toka tekočine med dvema steklenima ploščama
Boštjan Vuzem, 2016, master's thesis

Abstract: Zaradi pregrevanja zraka v običajnih rastlinjaku v poletnih mesecih smo prišli na misel, da bi s tankim slojem tekočine med dvema steklenima stenama prestregli del vpadne toplote in obenem hladili notranjost rastlinjaka. Tako smo najprej izračunali temperaturo za običajni rastlinjak in nato še za z 1cm debelim slojem vode hlajeni. Pri tem smo morali izračunati vse toplotne tokove, ki vstopajo in izstopajo v rastlinjak. Še posebej pa je pomembna določitev absorpcije dela toplote v vodi. Izračunali smo tudi, kako se spreminja temperatura v rastlinjaku ob spreminjanju vstopne hitrosti hladilne tekočine in ob spremembah vstopne temperature hladilne tekočine. Nekatere rezultate smo preverili s simulacijo v programu Ansys CFX. Računi so pokazali , da bi bilo mogoče s primerno nizko vstopno temperaturo in primerno hitrostjo hladilne tekočine regulirati temperaturo zraka v rastlinjaku.
Keywords: uravnavanje temperature, rastlinjak, tok tekočine, absorpcija toplote
Published: 11.10.2016; Views: 949; Downloads: 97
.pdf Full text (3,53 MB)

8.
Zaznavanje amoniaka na osnovi sol-gel senzorskih nanosov
Katja Tement, 2016, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu je predstavljena metoda optičnega zaznavanja raztopljenega amonijaka, in sicer neionizirane oblike amonijaka. Kljub temu, da se amonijak (NH3) v vodnih raztopinah nahaja v kemijskem ravnotežju z amonijem (NH4+), pa vendarle predstavlja NH3 veliko bolj toksično obliko, ki ob preveliki koncentraciji lahko povzroči smrt vodnih organizmov, najpogosteje rib. Z obstoječimi metodami trenutno ni mogoče določati NH3 neposredno, ampak se le-ta poda na podlagi izračunov iz drugih dušikovih spojin (celotni amonijev dušik), katerih koncentracije se določujejo na osnovi nekontinuiranih metod laboratorijskih analiz, ki zahtevajo strokovno usposobljeno osebje. Zaradi navedenega je potreba po razvoju alternativnih metod zaznavanja neionizirane oblike amonijaka, ki bi omogočala hitro in kontinuirano podajanje koncentracij želenega analita na kraju samem, zelo upravičena in bi prinesla velik doprinos in dodano vrednost na področju razvoja alternativnih analiznih metod. Za pripravo senzorskih nanosov, občutljivih na amonijak smo izbrali dve indikatorski barvili bromokrezol zeleno (BCG) in bromofenol modro (BPB), ki smo ju imobilizirali v sol-gel polimerno osnovo po kislo- in bazično-kataliziranem sol-gel postopku. Pri tem so bile uporabljene kombinacije sol-gel prekurzorjev tetrametoksisilana (TMOS) s feniltrimetoksisilanom (Ph-TriMOS) oz. propiltrimetoksisilanom (p-TriMOS) v množinskih razmerjih med TMOS in ormosilnim prekurzorjem 1:1 in 1:2. Izkazalo se je, da senzorski nanosi, pripravljeni po bazično-kataliziranem sol-gel postopku, niso primerni za meritve, saj se je indikatorsko barvilo iz njih izpralo. Za zaznavanje raztopljenega amonijaka so se izkazali primernejši senzorski nanosi, pripravljeni po kislo-kataliziranem sol-gel postopku. Senzorski nanosi z imobiliziranim barvilom bromofenol modro so omogočali zaznavanje NH3 v območju med 0,1 in 97 mg/L, medtem ko so bili senzorski nanosi z imobliziranim bromokrezol zeleno manj občutljivi in so omogočali zaznavanje NH3 med 1 in 97 mg/L NH3. Potrjeno je bilo tudi, da se lahko tovrstni senzorski nanosi uporabljajo za zaznavanje amonijaka v plinski fazi.
Keywords: amonijak, absorpcija, optični-kemijski senzor, sol-gel senzorski nanosi
Published: 07.09.2016; Views: 1795; Downloads: 74
.pdf Full text (2,65 MB)

9.
Razvoj senzorskih receptorjev za optično zaznavanje raztopljenega amonijaka (NH3) in fosfatnih ionov (PO43-)
Ines Kavgić, 2016, master's thesis

Abstract: Pri spremljanju kvalitete vode moramo upoštevati mnogo različnih kemijsko-fizikalnih parametrov. V tem magistrskem delu se podrobneje dotaknemo vsebnosti dveh nutrientov; dušika in fosforja (oziroma amonijaka in fosfatnih ionov), kot predstavnikov anorganskih parametrov vode. Pri obeh analitih (amonijak - NH3 in fosfatni ion - PO43-) se soočamo tudi s problematiko njunega zaznavanja v vodnih medijih. V primeru NH3 trenutne razpoložljive metode ne omogočajo določevanja neioniziranega amonijaka (NH3), ločeno od amonijevega iona (NH4+), ki je znatno manj toksičen. V primeru PO43-, ki je znan povzročitelj evrofikacije, se poslužujemo spektrometrijske metode z amonijevim molibdatom, ki pa prav tako ne omogoča neposrednega in kontinuiranega zaznavanja analita v vodi. V predloženem magistrskem delu smo predstavili razvoj novih senzorskih receptorjev za optično zaznavanje in določevanje koncentracije neioniziranega amonijaka (NH3) in fosfatnih ionov (PO43-) v vodi. Uporabljeni indikatorji, ki so občutljivi na amonijak in fosfate, so kolorimetrični indikatorji (bromofenol modro – BPB, bromokrezol zeleno – BCG) oziroma lantanidni kompleksi (evropijev-tetraciklinski kompleks in terbijev kompleks), ki smo jih preko sol-gel postopka imobilizirali v polimerno osnovo ter nanesli na stekleni nosilec. Optični analizni metodi, ki smo ju uporabljali za zaznavanje analitov pa sta absorpcija in fluorescenca (oziroma fosforescenca). Razviti senzorski receptorji za zaznavanje NH3 omogočajo določevanje koncentracij analita v območju med 0,1 in 67,7 mg/L NH3 in v pH območju relevantnem po slovenski zakonodaji (pH 6,5-9). Pri razvoju senzorskih receptorjev za zaznavanje PO43- pa smo naleteli na nekaj težav, zato poleg rezultatov podajamo tudi možnosti in usmeritve za nadaljnje izboljšave.
Keywords: amonijak, fosfatni ion, optični kemijski senzor, sol-gel, absorpcija, fluorescenca.
Published: 24.03.2016; Views: 1993; Downloads: 119
.pdf Full text (2,80 MB)

10.
PROIZVODNJA FORMALINA NA OKSIDNEM KATALIZATORJU
Sandra Žunič, 2014, undergraduate thesis

Abstract: V okviru diplomske naloge, smo izvedli raziskovalno nalogo proizvodnje formalina na oksidnem katalizatorju. Proces proizvodnje formalina poteka v podjetju Nafta Petrochem, d.o.o. Za industrijsko proizvodnjo formalina obstajata dva procesa. Oba procesa imata enako začetno vstopno surovino, metanol. Prvi proces poteka s srebrovim katalizatorjem, zato ga imenujemo srebrov proces. V diplomski nalogo smo dali poudarek drugemu procesu, tako imenovanemu oksidnemu procesu. Proizvodnja formalina poteka v Nafti Petrochem zgolj po oksidnem postopku, kateri temelji na uporabi kovinsko-oksidnega katalizatorja in sveže vode. Cilj diplomske naloge je bila modifikacija proizvodnje formalina v absorpcijskem delu proizvodnje. Trenutna proizvodnja poteka tako, da v absorpcijski del proizvodnje dovajajo svežo vodo. V modifikaciji smo uporabili prečiščeno odpadno vodo, ki jo podjetje Nafta Petrochem, d.o.o zavrže kot odpadni produkt drugega procesa. Procesa smo simulirali z uporabo programa Aspen Plus. Odpadna voda vsebuje določene količine metanola in ogljikovega dioksida, ki nimata vpliva na absorpcijski del. Med proizvodnjo se sprosti veliko toplotnega toka, kar se uporabi za proizvodnjo pare. Za proces proizvodnje formalina smo izvedli še toplotno integracijo in ekonomsko analizo.
Keywords: absorpcija, formalin, odpadna voda, Aspen Plus, oksidni proces
Published: 11.09.2014; Views: 1291; Downloads: 65
.pdf Full text (1,97 MB)

Search done in 0.33 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica