1. Absentizem in fluktuacija v podjetju Meso Kamnik d. d.Brigita Keržan Kos, 2025, undergraduate thesis Abstract: Namen diplomskega dela je bil analizirati absentizem in fluktuacijo ter s tem povezano zadovoljstvo zaposlenih v podjetju Meso Kamnik d. d. V raziskavo so bili vključeni zaposleni različnih starostnih skupin, delovnih izkušenj in izobrazbene ravni. Ključne ugotovitve so pokazale, da je povprečna stopnja absentizma med letoma 2019 in 2023 znašala 7,98 %, medtem ko je povprečna stopnja fluktuacije znašala 15,59 %. Glavni razlogi za visok odstotek izostankov v podjetju so predvsem pomanjkanje motivacije, slabi delovni pogoji, preobremenjenost z delom in nezadostno komuniciranje. Če analiziramo vrste odsotnosti, sta bolezen in preobremenjenost glavna razloga za bolniško odsotnost. Po drugi strani pa so glavni razlogi za fluktuacijo nezadovoljstvo zaradi plače, slabi delovni pogoji in pomanjkanje možnosti za napredovanje. Zaposleni si želijo boljših možnosti za izobraževanje, izboljšanje medsebojnih odnosov in fleksibilnost pri delu. Na podlagi dobljenih rezultatov so v zaključku predlagane možnosti za izboljšave trenutnega stanja.
Keywords: absentizem, fluktuacija, podjetje, zaposleni
Published in DKUM: 23.06.2025; Views: 0; Downloads: 4
 Full text (1,78 MB) |
2. Vloga managementa pri ergonomskih pristopih kadra zdravstvene nege v enotah intezivne terapijeAmar Agović, 2024, master's thesis Abstract: Negovalni kader intenzivnega okolja je pogosto izpostavljen ergonomskim
tveganjem bodisi zaradi okoljskih pritiskov bodisi zaradi števila obremenitev. Strokovne
vodje intenzivnega oddelka morajo prepoznati vlogo pri uvajanju ustreznih ergonomskih
pristopov ter tako pri razbremenjevanju negovalnega kadra v procesu dela. Zato smo v
raziskovalnem delu želeli ugotoviti ter preučiti pomen managementa za uveljavljanje
ergonomskih pristopih negovalnega kadra v okolju intenzivne terapije. V raziskavi smo
se osredotočali na dva različna vzorca, zato smo rezultate pridobili s pomočjo dveh
raziskovalnih metod, ti sta kvantitativnega tin kvalitativnega tipa. V vzorcu negovalnega
kadra smo podatke pridobili z anketnim vprašalnikom. Uporabili smo namensko
naključno vzorčenje. Realizirali smo (n = 89) vzorcev. Za vzorec vodilnih medicinskih
sester smo izbrali (n = 5) strokovnih vodij enot intenzivne terapije (prav tistih, katerih
negovalni kader je vključen v raziskavo). Vzorec vodilnega negovalnega kadra smo
raziskovali s pomočjo pol strukturiranega intervjuja, uporabili smo namensko in tarčno
vzorčenje. Ugotovili smo, da je 62 % anektiranih medicinskih sester tekom dela v
intenzivni terapiji razvilo kostno-mišično obolenje. 25 % od teh pa je koristilo bolniški
stalež ter zato bilo odsotnih od dela v zadnjih 12 mesecih. Vse vodje so ocenile, da je
kultura ergonomije v intenzivni terapiji slaba, vendar da je stopnja absentizma kadra
zaradi kostno-mišičnih obolenj nizka. V UKCLJ so okolja intenzivne terapije dobro
ergonomsko zasnovana in opremljena z ergonomskimi pripomočki. Vendar se formalna
izobraževanja delavcev o ergonomiji pri delu medicinskih sester nikakor ne izvajajo, prav
tako ne ocenjevanje ergonomskih tveganj v intenzivnim kliničnem okolju. Zato je
potrebna večja vključenost primernih podporno-izobraževalnih služb v razvoj
ergonomske kulture. Absentizem je kazalec obolevnosti delovne populacije, vendar se
zaradi raznolikosti razlogov odsotnosti dela ne more uporabiti kot celoviti kazalnik dobre
varnostne ergonomske kulture delovnega okolja.
Keywords: strategije ergonomskih pristopov, absentizem, kostno-mišična obolenja, obremenitve medicinskih sester
Published in DKUM: 13.05.2025; Views: 0; Downloads: 22
Full text (2,56 MB) |
3. Odnos med menstrualnimi simptomi zaposlenih in absentizmom ter prezentizmom : magistrsko deloPia Pezdiček, 2024, master's thesis Abstract: Čeprav je menstrualna izkušnja naravna in vsakdanja, je le malo znanega o njenem pomenu za poklicno življenje zaposlenih oseb, ki menstruirajo. Resni menstrualni simptomi lahko imajo posledice, vidne v absentizmu (tj. delovni odsotnosti), prezentizmu (tj. prisotnosti na delu kljub ovirajočim simptomom z znižano učinkovitostjo) ter splošnih izgubah delovne učinkovitosti zaposlenega. Namen magistrskega dela je preučiti odnos med menstrualnimi simptomi in absentizmom ter prezentizmom zaradi menstruacije v slovenskem prostoru. Za celovitejše razumevanje tematike smo raziskali tudi dodatne konstrukte (npr. prepričanja o menstruaciji in socialno oporo). Sodelovalo je 144 polnoletnih oseb, ki menstruirajo in opravljajo vsaj polovični delovnik. Izpolnjevale so demografska vprašanja ter posamezna vprašanja o menstruaciji, Vprašalnik o simptomih, povezanih z menstruacijo (MRSQ), Vprašalnik prepričanj o menstruaciji in stališč do menstruacije (BATM), Stanfordsko lestvico prezentizma (SPS-6), Vprašalnik delovnih zahtev in virov (JCQ) ter vprašanji o absentizmu in prezentizmu iz Vprašalnika stroškov produktivnosti (iPCQ). Podatke smo analizirali s Pearsonovimi in Spearmanovimi korelacijskimi koeficienti, bivariatno linearno regresijo ter moderacijo. Ugotovili smo statistično pomembno pozitivno povezavo intenzivnosti menstrualnih simptomov in prezentizma zaradi menstruacije. Odkrili smo tudi statistično pomembno negativno povezanost stopnje izobrazbe in absentizma. Podobno smo zaključili za splošno oporo in oporo nadrejenega ter prezentizem. Neznatna pozitivna povezava prepričanj o skrivanju menstruacije in prezentizma poudarja potrebo po intervencijah na moško kot tudi žensko dominantnih področjih dela. Predpostavk o pomenu dela na daljavo ter moderacijskih učinkih menstrualne diagnoze in socialne opore pri prezentizmu nismo potrdili. Naknadno smo ugotovili še, da sta splošna intenzivnost simptomov in intenzivnost menstrualnih bolečin statistično pomembna napovednika prezentizma. Izsledke smo interpretirali ter izpostavili prednosti, pomanjkljivosti raziskave in možnosti nadaljnjega raziskovanja.
Keywords: menstrualni simptomi, absentizem, prezentizem, socialna opora, prepričanja
Published in DKUM: 29.11.2024; Views: 0; Downloads: 67
Full text (2,05 MB) |
4. Obremenitve in zadovoljstvo operacijskih medicinskih sester v operacijskem bloku, kirurška klinika, ukc ljubljanaIvana Vidović, 2024, master's thesis Abstract: Svetovno pomanjkanje medicinskih sester je postalo velik izziv, vse večji pomen se daje planiranju in zadrževanju kadra. Zaposleni kot najpomembnejši vir organizacije potrebujejo ustrezne delovne pogoje, motiviranje in nagrajevanje. Perioperativna zdravstvena nega in operacijske medicinske sestre se srečujejo s čedalje večjimi obremenitvami, zahtevami in mnogi ne zmorejo več tempa tega poklica. Namen magistrske naloge je bil raziskati delo in obremenitve operacijskih medicinskih sester ter dejavnike, ki vplivajo na zadovoljstvo. V teoretičnem delu magistrskega dela smo opisali pomen planiranja kadra. Predstavili smo perioperativno zdravstveno nego in obremenitve, s katerimi se srečujejo operacijske medicinske sestre. Zadovoljstvo pri delu je glavni kazalnik kakovosti delovnega življenja zaposlenih in ravno zaradi vseh sprememb, povečanih potreb na področju zdravstva in pomanjkanja zdravstvenih delavcev, se povečujeta absentizem in fluktuacija ključnega kadra. V empiričnem delu smo uporabili kvantitativno metodologijo, in sicer anketni vprašalnik, s katerim smo raziskali, kakšne obremenitve imajo in kako so zadovoljne zaposlene operacijske medicinske sestre v Operacijskem bloku UKC Ljubljana. Odgovori so bili precej razpršeni, ugotovili pa smo, da zaposleni mesečno opravijo nadpovprečno število ur. Nezadovoljstvo zaradi preobremenjenosti je pogosto razlog za razmišljanje o menjavi delovnega mesta. Prav tako so zaposleni, ki so nezadovoljni z delovnimi pogoji, organizacijo dela in razporejanjem dela oziroma obremenitev, pogosteje odsotni z dela. Dokazali smo razlike med mlajšimi in starejšimi zaposlenimi glede dodeljevanja obremenitev in potrebe po prilaganju prostega časa ob delu. Pomanjkanje kadra v zdravstveni negi je dolgotrajen problem, ki ga je potrebno reševati sistemsko in premišljeno. Poklic medicinske sestre je izgubil svojo vrednost in ugled, zato je potrebno delati na izboljšanju pogojev dela ter zadovoljstva zaposlenih. Večina raziskav na tem področju je splošnih, zato bi bilo v bodoče priporočljivo opraviti več raziskav na specifičnih področjih, kot je na primer perioperativna zdravstvena nega.
Keywords: delovna obremenitev, absentizem, fluktuacija, zadovoljstvo, operacijske medicinske sestre
Published in DKUM: 28.06.2024; Views: 197; Downloads: 55
Full text (1,27 MB) |
5. Vpliv vodenja na absentizem : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloRok Stepišnik, 2024, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo obravnava problem absentizma in njegov vpliv na organizacije, podjetja ter posameznike. Poudarja, da je absentizem družbeni, ekonomski in pravni problem, ki se lahko pojavlja iz različnih razlogov, vključno z zdravstvenimi, ekonomskimi in kulturnimi vplivi. V diplomskem delu je podano, kako vodenje in menedžment organizacije močno vplivata na pojav absentizma ter kako se s tem problemom ukvarjajo delodajalci in organizacije.
Osredotoča se tudi na javni sektor, kjer človeški kapital velja za ključni dejavnik uspeha. Izpostavljene so povezave med absentizmom, nagrajevanjem delovne uspešnosti v javni upravi ter sistemom plač. Analiziran je poklic policista in primerjane razlike v absentizmu z drugimi poklici ter plače policistov.
V diplomskem delu je raziskan tudi vpliv vodenja na absentizem ter analiziran odnos vodij do odsotnih zaposlenih oziroma tistih, ki so pogosteje v bolniškem staležu. Naslovili smo problematiko subjektivnosti in neustreznih meril pri ocenjevanju delovne uspešnosti ter se dotaknili povezave med načinom vodenja in pogostostjo odsotnosti z dela.
Metodološko je diplomsko delo deskriptivno, proučuje zakone in pravne akte ter se opira na dogmatično, aksiološko, jezikovno in teleološko metodo raziskovanja. S primeri in z analizami skuša raziskati vzroke in posledice absentizma ter v tej zvezi predlagati možne rešitve zlasti v javnem sektorju. Kot morebitno težavo pri pisanju diplomskega dela smo izpostavili razlikovanje organizacij in sektorjev, kar lahko vpliva na raziskave in analize.
Keywords: vodenje, vodja, policija, management, absentizem, diplomske naloge
Published in DKUM: 20.03.2024; Views: 308; Downloads: 84
Full text (1,21 MB) |
6. |
7. Kadrovska podhranjenost v univerzitetnem kliničnem centru ljubljanaŠpela Špruk, 2023, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu smo na podlagi podatkov, ki smo jih pridobili iz kadrovsko informacijskega sistema Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, pridobili podatke o stopnji fluktuacije in stopnji absentizma. Preučili smo podatke, ki obsegajo fluktuacijo med letoma 2015 in 2020. Ugotovili smo, da je stopnja fluktuacije visoka in predstavlja velik problem v organizaciji. Posledica tega pa je tudi visoka stopnja absentizma. S pomočjo ankete, ki smo jo izvedli med zaposlenimi, smo našli tudi razloge, ki po našem mnenju vodijo v fluktuacijo. Zaradi nenadomeščenega kadra, ki odhaja iz organizacije, pa se delo razdeli med preostali kader, kar privede tudi do zdravstvenega absentizma zaposlenih in tako je organizacija že nekaj časa podvržena kadrovski podhranjenosti.
V zadnjem delu poročila smo preučili razloge in organizaciji podali svetovalno mnenje.
Keywords: kadrovska podhranjenost, fluktuacija, absentizem, zdravstveni absentizem
Published in DKUM: 05.04.2023; Views: 730; Downloads: 107
Full text (1,10 MB) |
8. Zdravstveni absentizemLaura Šinko, 2022, master's thesis Abstract: V teoretičnem delu smo opisovali pojem absentizem in njegovo proučevanje.
Osredotočili smo se na psihosocialne dejavnike na delovnem mestu, ki pomembno
vplivajo na vedenje zaposlenih, in jih podrobneje opisali. Spoznavali smo vrste
absentizma, modele, vzroke, zaradi katerih pride do tega pojava, kakšne so njegove
posledice, kakšno je stanje v Sloveniji in v Evropi v zvezi z absentizmom ter ukrepe, ki jih
uporabljajo nekatere organizacije z namenom preprečitve tega pojava.
V empiričnem delu smo obravnavali dve najobsežnejši skupini dejavnosti v bolnišnici, to
sta zdravstvena nega in zdravniki. Z zbranimi internimi podatki smo ugotavljali trend
bolniškega staleža po letih pri obeh skupinah. S pomočjo anketnega vprašalnika smo
želeli pridobiti vpogled v psihosocialne dejavnike tveganj v bolnišnici, ugotoviti, kakšne
so razlike pri dejavnikih med obravnavanima skupinama, povezave med njimi in kako
so v obeh skupinah zadovoljni z ukrepi.
Z analizo in na podlagi anketnega vprašalnika smo prikazali stanje v bolnišnici ter na
podlagi zbranih podatkov podali priporočila in opisali ukrepe za preventivno
zmanjšanje odsotnosti z dela
Keywords: absentizem, zdravstveni absentizem, zdravstvo, bolnišnica, bolniški
stalež
Published in DKUM: 26.01.2023; Views: 891; Downloads: 257
Full text (2,48 MB) |
9. Zadovoljstvo zaposlenih na delovnem mestu v podjetju za predelavo lesaMarko Pogačnik, 2022, undergraduate thesis Abstract: V diplomski nalogi smo želeli ugotoviti, kateri dejavniki vplivajo na zadovoljstvo zaposlenih na delovnem mestu v podjetju za predelavo lesa. Da bi to ugotovili, smo najprej v teoretičnem delu skrbno preučili in analizirali literaturo. Osredotočili smo se na sedem dejavnikov zadovoljstva in sicer na izobraževanje in usposabljanje, delovni čas, plačo, medsebojne odnose, delovne razmere, nagrajevanje ter napredovanje zaposlenih. Opisali smo tudi absentizem in fluktuacijo, ki sta posledici nezadovoljstva zaposlenih.
V empiričnem delu smo s pomočjo raziskave ugotovili, da so zaposleni v podjetju za predelavo lesa najbolj zadovoljni z medsebojnimi odnosi ter s komunikacijo v podjetju, ki sta bila najbolje ocenjena dejavnika. Nekateri anketiranci so izrazili delno nezadovoljstvo na področju kariernega razvoja, saj gre za manjše podjetje in nimajo vsi enakih možnosti za napredek. Zato smo podjetju predlagali, naj zaposlene nagrajujejo na drugačne načine, kot so razne ugodnosti pri delu, ter dodatne možnosti izobraževanj za njihov osebni razvoj.
Keywords: zadovoljstvo zaposlenih na delovnem mestu, dejavniki zadovoljstva, absentizem in fluktuacija
Published in DKUM: 18.01.2023; Views: 624; Downloads: 68
Full text (857,70 KB) |
10. Vpliv gibalne aktivnosti na zmanjšanje absentizmaMarcel Koren, 2020, master's thesis Abstract: Delovno okolje postaja globalno, hitro spreminjajoče se in tekmovalno. Z industrijo 4.0 dobimo novo tehnologijo, inovativne procese, velike podatkovne baze, nanotehnologijo, robotizacijo, umetno inteligenco, informativno-komunikacijsko tehnologijo, spremembo zaposlitvenih praks in povečano starostno raznolikost. Pojavljajo se tradicionalna in novonastajajoča zdravstvena vprašanja: kronične bolezni, duševno zdravje, bolezni mišično-skeletnega sistema in invalidnost (ENWHP, 2018).
Zaposleni se lahko zoperstavijo stresu delovnega okolja (fiziološki in psihološki) zgolj z redno in ustrezno gibalno aktivnostjo. Ta pozitivno vpliva na biološko, psihološko in sociološko stanje zaposlenega. Uravnoteženost dejavnikov prispeva k boljšemu zdravju zaposlenih in posledično k nižjemu absentizmu, ki se delodajalcu izkazuje kot dobra naložba, saj prinese nižje stroške dela, višjo produktivnost in razvoj ter izboljša konkurenčni položaj podjetja na trgu.
Delodajalci lahko spodbujajo uravnotežen način življenja z vlaganji v promocijo zdravja na delovnem mestu. Vsaka naložba v program promocije zdravja na delovnem mestu je lahko donosna – zmanjšan absentizem, manjši zdravstveni stroški (Wolfgang & Kramer, 2008), (Stergar & Urdih Lazar, 2012), vendar zgolj ob sistematičnem pristopu in analizi resničnih podatkov, informacij in dejstev. Treba je poiskati optimalno povezavo med zdravim življenjskim slogom in učinkovitostjo zaposlenih (Športna unija Slovenije, 2020a).
V magistrski nalogi smo ugotavljali vpliv gibalne aktivnosti na bolniško (ne)odsotnost preteklega leta in medsebojno povezavo med oceno kondicijske pripravljenosti in oceno zdravstvenega statusa. Predstavili smo, kdaj je smiselno uvesti model programiranega rekreacijskega odmora v poslovni proces (delež produktivnosti zaposlenega) in kako dolgo mora trajati. Na podlagi znanstvenih izsledkov se lahko v kratkem času povrne 70 % delovnih sposobnosti. To je izvedljivo zgolj s sodelovanjem strokovnjakov z različnih področij (ergonomija, kibernetika, robotika, informatika, medicina dela, psihologija dela, sociologija dela, kineziologija, komunikologija, varstvo pri delu in drugo), vendar rekreacijski odmori ne smejo vplivati na kakovostno in količinsko proizvodnjo.
Keywords: absentizem, gibalna aktivnost, promocija zdravja na delovnem mestu, zdravje zaposlenih, biopsihosocialni model.
Published in DKUM: 13.04.2021; Views: 1447; Downloads: 171
Full text (1,45 MB) |
