Search the digital library catalog

Abstract: V prvem delu magistrske naloge so predstavljene značilnosti fantastične pripovedi, motivne klasifikacije tujih in slovenskih književnih analitikov in njen razvojni lok na Slovenskem. Zanimalo nas je, v katerih fantastičnih pripovedih se dvodimenzionalnost dogajanja kaže s prestopom v drug prostor ali v drug čas. Izbrali smo devet del sodobnih slovenskih avtorjev, in sicer Bogdan Novak: Zaljubljeni vampir (1995) in Strašljiva Strahovica (1996), Feri Lainšček: Velecirkus Argo (1996); Desa Muck: Kremplin (1996); Janja Vidmar: Vrtiljak čudežev (1999); Aksinja Kermauner: Modrost starodavnega anka (2000); Dim zupan: Dežela odrezanih glav (2001); Miha Mazzini: Drevo glasov (2005) in Marjana Moškrič: Stvar (2007) V osrednjem delu naloge so fantastične pripovedi natančno analizirane. Predstavljeni so splošni podatki o romanu, zgodba, glavni in stranski književni liki, snov, tema, motivi, ideja ter jezikovne značilnosti. V vsaki pripovedi sta posebej izpostavljeni kategoriji prostora in časa. Določen je primarni in sekundarni prostor prav tako primarni in sekundarni čas ter odnos med njima. Ker sta prostor in čas v romanu tesno povezana, so izpostavljene tudi vidnejše kategorije kronotopa.
Keywords: fantastična pripoved, prostor, čas, kronotop, Novak, Lainšček, Muck, Vidmar, Kermauner, Zupan, Mazzini, Moškrič
Published in DKUM: 20.02.2017; Views: 1783; Downloads: 389
Full text (866,79 KB)

Abstract: V diplomskem delu z naslovom Avtobiografskost in problematika seksualnosti v izbranih romanih Vitomila Zupana sem ugotavljala, v kolikšni meri je pisateljeva literatura avtobiografska in v kolikšni meri vsebuje elemente seksualnosti, pri čemer sem se osredotočila na odnos moški — ženska. Analiza pripovednih besedil zajema naslednje Zupanove romane: Potovanje na konec pomladi (1972), Menuet za kitaro (1975), Igra s hudičevim repom (1978), Komedija človeškega tkiva (1980), Levitan (1982) in Apokalipsa vsakdanjosti (1988). Ugotovila sem, da romani vsebujejo velik delež avtobiografskih prvin, pri čemer ne gre za avtobiografijo v njenem dobesednem pomenu, saj se resničnost prepleta tudi s fikcijo. Pisatelj popisuje neko resničnost, zasebno in preteklo, prikazano z njegovega stališča ter literarno obdelano. Delež avtobiografskosti sem ugotavljala ob pripovedovalcu, literarnih osebah in literarnih prostorih. Pomagala sem si predvsem s pisateljevo tretjeosebno avtobiografijo in pričevanji Ifigenije Simonović, ki je avtorja osebno poznala ter z njim več let prijateljevala. Najmanj avtobiografskih prvin je v romanu Potovanje na konec pomladi, kjer v ospredje stopi fikcija. V ostalih romanih avtobiografske prvine izstopajo na več mestih. Obravnavani romani prav tako vsebujejo številne prvine seksualnosti, ki se je pokazala kot izhodišče Zupanovega pisateljevanja. Pravo problematiko seksualnosti zasledimo šele po letu 1965, ko so v slovenščino začeli prevajati dela Henryja Millerja, po katerem se je Zupan zgledoval. S stališča seksualnosti je prikazan predvsem odnos moški — ženska, ki je zaznamovan zlasti s spolnostjo.
Keywords: Vitomil Zupan, avtobiografskost, seksualnost, odnos moški – ženska.
Published in DKUM: 22.04.2010; Views: 3314; Downloads: 517
Full text (1,84 MB)