| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 16
First pagePrevious page12Next pageLast page
1.
Rafinacija zlitin zlata
1992, undergraduate thesis

Keywords: materiali, zlato
Published: 26.07.2007; Views: 2472; Downloads: 0

2.
MOŽNOSTI IZVAJANJA DAVČNE POLITIKE NA PODROČJU DAVKA NA DODANO VREDNOST PRI IZBRANIH DEJAVNOSTIH V SLOVENIJI IN NA HRVAŠKEM
Sanja Smontara, 2009, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi je govora o obračunavanju DDV, o Zakonu o DDV in o Pravilniku o izvajanju zakona o DDV v Sloveniji in na Hrvaškem. Obravnavali smo le določen del DDV; torej posebne postopke obdavčevanja z DDV. Predstavili smo posebne ureditve obdavčevanja z DDV; le-te so posebne ureditve za male davčne zavezance, za kmete, za potovalne agencije in za investicijsko zlato in tristranske posle. Za male davčne zavezance in prav tako za kmetovalce, je tako v Sloveniji kot tudi na Hrvaškem pomemben določen mejni znesek, glede na katerega posameznik vstopa ali pa ne v sistem obračunavanja DDV. V Sloveniji znaša mejni znesek malih davčnih zavezancev 25.000 €, na Hrvaškem pa 85.000 HRK. Pri obeh državah se lahko mali davčni zavezanec odloči ali bo obračunaval DDV ali ne; razen, ko prestopi prej omenjen mejni znesek, vstopi v sistem obračunavanja DDV avtomatsko. Izjema pri malih davčnih zavezancih so kmetovalci, katerih mejni znesek v Sloveniji znaša 7.500 € katastrskega dohodka, na Hrvaškem pa znaša enako kot za male davčne zavezance, torej 85.000 HRK. V Sloveniji je posebnost obdavčevanja kmetovalca t.i. kmet pavšalist, ki si doda 4% na prodajno ceno svojega izdelka; na Hrvaškem pa lahko kmet vstopi v sistem pavšalnega obdavčevanja dohodka, če ne presega mejnega zneska obračunavanja DDV. Pri potovalnih agencijah je v Sloveniji pomembno, na kakšen način poslujejo in glede na le-tega ali so lahko vključene v posebno ureditev obdavčevanja ali pa le v splošno ureditev obdavčevanja z DDV. V Sloveniji so obravnavane pod posebno ureditvijo samo, kadar delujejo potovalne agencije v svojem imenu. DDV se tako obračunava samo od razlike v ceni. Na Hrvaškem ne poznajo posebnega postopka obdavčevanja potovalnih agencij, DDV obračunavajo po splošni ureditvi. Na Hrvaškem zasledimo tudi možnost pavšalnega obdavčevanja dohodka državljanov, ki dajejo turistom v najem sobe in stanovanja ter tistim, ki organizirajo na svojem zemljišču kampe za namestitev gostov. V tem sistemu pavšalnega obdavčevanja ostajajo samo državljani, ki izpolnjujejo določene pogoje. Za investicijsko zlato imamo v Sloveniji določeno posebno ureditev obdavčevanja z DDV, med tem ko Hrvaška z vidika DDV investicijskega zlata nima nikjer opredeljenega, razen tega, da se na promet zlatih palic, katerega opravlja Hrvaška narodna banka, ne obračunava DDV. V Sloveniji je investicijsko zlato lahko oproščeno plačila DDV. V bistvu Hrvaška ne obravnava posebnih postopkov obdavčevanja v Zakonu o DDV, razen malih davčnih zavezancev in prodaje rabljenih osebnih vozil, s čimer se posebej nismo ukvarjali, v Sloveniji pa to področje ureja poseben zakon. Drugi posebni postopki obdavčevanja z DDV so na Hrvaškem urejeni na splošno, natančneje pa so obrazloženi v določenih brošurah. V diplomi je govora tudi o tristranskih poslih, ki so zanimivi z vidika obravnave DDV. Kot smo že povedali poznamo prave in neprave tristranske posle, ki se med seboj razlikujejo glede na kraj obravnave oziroma obdavčevanja.
Keywords: značilnosti DDV v Sloveniji in na Hrvaškem, posebni postopki obdavčevanja v Sloveniji in na Hrvaškem, mali davčni zavezanci v Sloveniji in na Hrvaškem, kmetje v Sloveniji in na Hrvaškem, pavšalna stopnja in kmetje pavšalisti, potovalne agencije v Sloveniji in na Hrvaškem, investicijsko zlato v Sloveniji, tristranski posli.
Published: 26.05.2010; Views: 3002; Downloads: 338
.pdf Full text (401,36 KB)

3.
VLOGA ZLATA V EKONOMIJI IN FINANCAH
Adriana Kozel, 2010, undergraduate thesis

Abstract: POVZETEK Zlato je sopotnik denarja, investicij in bogastva že od davnih časov. Uvrščamo ga med najbolj varne oblike investiranja, saj svojo vrednost ohranja skozi dolgoletno zgodovino. V preteklosti, predvsem v obdobju zlatega standarda, je imelo zlato v gospodarstvu veliko bolj pomembno vlogo kot danes. V zlatem standardu cena zlata ni nihala glede na ponudbo in povpraševanje po zlatu, temveč je bilo zlato zapisano kot nespremenljivo merilo vrednosti. Danes zlato obstaja zgolj kot ena izmed naložbenih možnosti. Obstaja veliko različnih načinov vlaganja v zlato — od nakupa zlatih kovancev do strukturiranih finančnih produktov. Povpraševanje po zlatu je razširjeno po vsem svetu, zlasti se povečuje v času finančne negotovosti, in sicer zaradi izjemne lastnosti zlata kot ohranjevalca vrednosti. Povpraševanje po zlatu je v primerjavi s ponudbo zlata bistveno večje, temu primerno raste tudi cena zlata. Le-ta je odvisna od številnih dejavnikov (inflacije, cene nafte, dolarja, ponudbe in povpraševanja). Tečaj cene zlata se vsakodnevno oblikuje na borzi, samo trgovanje z zlatom poteka na prostem trgu skozi mehanizem, imenovan London Bullion Market Association (Londonsko združenje za plemenite kovine), znan tudi kot LBMA.
Keywords: KLJUČNE BESEDE: zlato, investicije, cena zlata, zlati standard, trgovanje z zlatom
Published: 01.09.2010; Views: 1744; Downloads: 214
.pdf Full text (750,43 KB)

4.
VLOGA ZLATA V MONETARNEM SISTEMU
Ana Jenko, 2011, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu je predstavljeno kakšne so lastnosti zlata in kolikšna je bila njegova vloga skozi zgodovino ter kolikšna je v današnjih časih. Opisano je zakaj so pomembne mednarodne rezerve centralnih bank v zlatu in kolikšne so. Centralne banke so do sedaj podpisale tri sporazume o prodaji zlata. Zlato je tudi ohranjevalec vrednosti. Predstavljeni so tudi podatki o ponudbi in povpraševanju po zlatu in kako se je gibala cena zlata vse do danes. V zadnjem času se je zlato izkazalo tudi kot dobra investicija. Lahko vlagamo v delnice rudniških podjetij, sklade, ki vlagajo v zlato ali pa v zlate ploščice in kovance.
Keywords: Zlato, monetarni sitem, monetarna politika, Svetovna banka, mednarodne denarne rezerve, inflacija, ponudba zlata, povpraševanje po zlatu, cena zlata, Mednarodni denarni sklad, naložbe v zlato, ohranjevalec vrednosti, centralno bančni sporazum.
Published: 17.01.2012; Views: 1396; Downloads: 103
.pdf Full text (722,82 KB)

5.
VALIDACIJA METODE RENTGENSKE FLUORESCENČNE ANALIZE ZA MERJENJE MASNEGA DELEŽA ZLATA, SREBRA IN PLATINE V ZLITINAH PLEMENITIH KOVIN
Suzana Kocijančič, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Namen diplomske naloge je bil validirati analizno metodo rentgenske fluorescenčne analize za merjenje masnega deleža zlata, srebra in platine v zlitinah plemenitih kovin s pomočjo referenčnih materialov, torej ovrednotiti karakteristike analizne metode in potrditi njeno primernost ali neprimernost za predvideno uporabo. V prvem delu diplomske naloge smo izdelali splošen validacijski protokol. Opredelili smo uporabo in namen metode, s sklicem na delovno dokumentacijo analizne metode. Pred validacijo smo opravili predvalidacijske eksperimente, pri katerih smo ugotovili okvirne metode. Temu primerno smo ustrezno pripravili kriterije, ki smo jih nato validirali. Nato smo izvedli eksperimente iz obsega validacije. S pomočjo referenčnih materialov smo potrdili, da je metoda, s katero smo merili masni delež posamezne plemenite kovine (zlato, srebro in platino), primerna za izbrano merilno območje. Nato smo preverjali natančnost meritev (ponovljivost in obnovljivost), točnost metode in merilno negotovost.
Keywords: RFA - rentgenska fluorescenčna analiza, RM - referenčni material, plemenite kovine, zlato, srebro, platina
Published: 20.04.2012; Views: 1795; Downloads: 197
.pdf Full text (3,60 MB)

6.
7.
MEJE JAVNEGA DOLGA IN EVROPSKE IZKUŠNJE
Nataša Klobasa, 2012, undergraduate thesis

Abstract: V času zadnje velike finančne krize so se v državah članicah Evropske Unije precej zvišali javni dolgovi. Glavne polemike se odvijajo na temo, kako zaustaviti oziroma znižati višine javnih dolgov in se rešiti iz finančne krize. Države so uvedle strogo varčevanje, sprejeta je bila Pogodba o stabilnosti, usklajevanju in upravljanju v gospodarski in denarni uniji, ki prinaša zlato fiskalno pravilo. To pomeni, da bo potrebno prilagoditi nacionalne zakonodaje in v njih vnesti zavoro zadolževanja oz. omejitev javnega dolga. Ukrepi so strogi in razburjajo javnost, brezposelnost se veča in krči se ekonomska in socialna varnost državljanov. Kakšna bo cena, da se izkopljemo iz finančne krize in krenemo v okrepljeno in trajno gospodarsko rast, bo pokazal čas. Nekaterim državam bo uspelo prej kot drugim, a slej ko prej bo uspelo vsaki državi članici Evropske Unije, tudi z medsebojno pomočjo.
Keywords: javne finance, javni dolg, javni primanjkljaj, zlato fiskalno pravilo, omejitev javnega dolga
Published: 07.06.2012; Views: 1428; Downloads: 140
.pdf Full text (891,29 KB)

8.
PRIMERJAVA MED INVESTICIJAMI V ZLATO IN DELNIŠKIMI NALOŽBAMI
Luka Golc, 2014, undergraduate thesis

Abstract: Od vseh plemenitih kovin je zlato najbolj popularna investicija. Investitorji ga običajno kupujejo kot zaščito pred ekonomskimi, političnimi in socialnimi krizami ter upadom vrednosti denarja. Na ponudbo in povpraševanje vplivajo različni dejavniki, in sicer: obrestna mera, devizni tečaj, inflacija, finančna kriza in politična situacija. Obstajajo znaki o medsebojni korelaciji med obema investicijama, a še zdaleč niso strogo soodvisni. Cena zlata in cena delnic sta deloma obratno odvisni.
Keywords: delnice, zlato, dejavniki ponudbe in povpraševanja
Published: 04.12.2014; Views: 671; Downloads: 133
.pdf Full text (847,15 KB)

9.
MEDNARODNE DENARNE REZERVE CENTRALNIH BANK
Sanja Koljić, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Mednarodne denarne rezerve centralne banke uporabljajo predvsem za financiranje plačilnobilančnega primanjkljaja ter poravnavo mednarodnih plačilnih obveznosti s strani centralne banke. Med drugim centralne banke mednarodne denarne rezerve uporabljajo za odpravljanje ali preprečevanje nastanka plačilnobilančnih neravnovesij, s tem da vplivajo na devizni tečaj s posegi na deviznem trgu. Torej glavni razlog, da centralne banke imajo mednarodne denarne rezerve je možnost nastanka plačilnobilančnega primanjkljaja, ki ga pa same ne bi mogle ali hotele odpraviti z drugimi mehanizmi plačilnobilančnega prilagajanja. V diplomskem seminarju proučujemo mednarodni denarni sistem, Mednarodni denarni sklad, mednarodne denarne rezerve, pri čemer je poudarek na monetarnem zlatu, deviznih rezervah, rezervni poziciji pri Mednarodnem denarnem skladu ter posebnih pravicah črpanja (SDRs ̶ Special Drawing Rights), mednarodno likvidnost in mednarodne denarne rezerve Slovenije. Pri raziskavi nisem mogla izvesti anketnega vprašalnika ali intervjuja, zato sem podatke poiskala na internetnih straneh posameznih centralnih bank in jih vključila v svojo raziskavo. V raziskavi sem proučevala strukturo mednarodnih denarnih rezerv centralnih bank, torej obseg deviznih rezerv, monetarnega zlata, rezervne pozicije in posebnih pravic črpanja. Sama raziskava nam je pokazala, da so devizne rezerve najpomembnejši sestavni del struktur mednarodnih denarnih rezerv posameznih centralnih bank. Poleg deviznih rezerv je pomembno tudi monetarno zlato, in sicer predvsem za tradicionalna in močna gospodarstva. Rezervna pozicija pri Mednarodnem denarnem skladu in posebne pravice črpanja (SDR) pa imajo manjši pomen v strukturah mednarodnih denarnih rezerv.
Keywords: Mednarodni denarni sistem, Mednarodni denarni sklad, mednarodne denarne rezerve, monetarno zlato, devizne rezerve, rezervna pozicija pri Mednarodnem denarnem skladu, posebne pravice črpanja (SDRs ̶ Special Drawing Rights), mednarodna likvidnost.
Published: 14.12.2012; Views: 1151; Downloads: 145
.pdf Full text (736,58 KB)

10.
OD TRŽNEGA DENARJA DO FIAT VALUT
Robert Zevnik, 2012, undergraduate thesis

Abstract: V prvem poglavju diplomskega dela sem predstavil teorijo o nastanku denarja kot najlikvidnejšega blaga na trgu, ki jo je razvil Carl Menger. Med prvimi je trdil, da so razlike v unovčljivosti blaga povzročile dolgoročno diferenciacijo dobrin in razvoj nekaterih vrst blaga v skupne posrednike menjave. Izvor denarja pripiše praksi trgovanja skozi katero so ljudje opazili ter izkoristili razlike v unovčljivosti dobrin. Blagovni denar v obliki zlatnikov in srebrnikov je bil stoletja glavna izbira trgovcev. Kovinski standard je služil tudi kot osnova za prvi mednarodni denarni sistem tako imenovan klasični zlati standard. Imena denarnih enot so takrat še predstavljala enoto mase zlata ali srebra v kovancih. Zaradi varnosti so trgovci pogosto uporabljali substitute blagovnega denarja ter hranili zlato in srebro v depozitnih bankah. Dokler so depozitne banke spoštovale klasično pravno načelo popolnih rezerv so bili njihovi bankovci vredni zaupanja. Vendar je večina bank posojala tudi nekrite bankovce. Ta praksa je pomenila začetek bančništva z delno rezervo. Z uzakonitvijo centralnih bank pa je postalo izdajanje bankovcev monopolizirano. Korak za korakom so bankovci izgubljali menljivost z zlatom. Sodobne fiat valute nimajo več kritja z nobeni blagovnim standardom, ampak se le posodijo v obstoj. V zadnjem poglavju sem analiziral določbe Občega državljanskega zakonika (ODZ) v zvezi z denarjem in denarnimi substituti.
Keywords: Carl Menger, izvor denarja, unovčljivost, blagovni denar, klasični zlati standard, načelo popolnih rezerv, depozitne banke, zlato, srebro, bankovci, bančništvo z delno rezervo, centralne banke, fiat valute, ODZ
Published: 09.01.2013; Views: 2335; Downloads: 179
.pdf Full text (363,93 KB)

Search done in 0.29 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica