| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 5 / 5
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
VPLIV AKTIVATORJEV TAL NA RAST IN RODNOST PETIH SORT JABLAN
Domen Jaunik, 2016, master's thesis/paper

Abstract: V letih 2011 in 2012 smo na posestvu Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede izvedli poskus z dvema različnima aktivatorjema tal (PRP SOL v kombinaciji s foliarnim fiziološkim stimulatorjem vitalnih funkcij rastlin PRP EBV ter aktivator tal LITHO KR+). Poskus je bil izveden v nasadu jablan sorte 'Breaburn', 'Gala', 'Pinova', 'Zlati delišes' in 'Jonagold'. Spomladi leta 2011 smo zasnovali poskus v naključnih skupinah s po 60 drevesi posamezne sorte. V posameznem obravnavanem delu smo naključno izbrali po 20 dreves in jih označili z oznako PRP, KON in LIT. Aktivator tal smo dodali tlem zgodaj spomladi v odmerku 300 kg/ha PRP SOL in 300 kg/ha LITHO KR+. Škropljenje s fiziološkim stimulatorjem rastlin PRP EBV je bilo izvedeno 28. 5. 2011 in 23. 7. 2011 v odmerku 2 l/ha kot del obravnavanja PRP. Eden od spremljanih vegetativnih parmaetrov je bil obseg debla. Pri vrednotenju vpliva omenjenih aktivatorjev tal na vegetativni potencial jablan smo ugotovili, da uporabljeni aktivatorji tal niso imeli signifikantnega vpliva na bujnost rasti. Aktivatorji tal in rastlin so imeli statistično značilen vpliv na povečanje količine pridelka pri sortah 'Breaburn', 'Zlati delišes', ''Pinova', 'Jonagold razen pri sorti 'Gala'. Pri razvrščanju plodov v kakovostne razrede na osnovi premera smo ugotovili, da aktivatorji tal statistično značilno povečajo delež plodov I. kakovostnega razreda.
Keywords: sadjarstvo, aktivator tal, jablana, 'Breaburn', 'Jonagold', 'Gala', 'Zlati delišes', 'Pinova', kakovost
Published in DKUM: 30.06.2016; Views: 1413; Downloads: 110
.pdf Full text (396,79 KB)

2.
Vpliv podlage M9 in različnih načinov sajenja na razvoj koreninskega sistema in nadzemnega dela pri jablani sorte 'Gala' in 'Zlati delišes'
Marko Šonaja, 2016, bachelor thesis/paper

Abstract: V okviru diplomskega dela smo spomladi leta 2005 ob krčenju nasada v Sadjarskem centru Maribor – Gačnik izvedli poskus na jablanah sorte 'Gala' in 'Zlati delišes' na podlagi M9, pri katerem smo ugotavljali vpliv podlage in različnih načinov sajenja na maso koreninskega sistema in maso nadzemnega dela jablan. V poskus smo vključili tri obravnavanja v dveh variantah: obravnavanje z gojitveno obliko vitko vreteno (VV), obravnavanje z gojitveno obliko zelo vitko vreteno (ZVV) in obravnavanje z gojitveno obliko izboljšan navpični kordon (K). Medvrstna razdalja je znašala 3,3 m. Poskus v varianti A je vključeval 8 dreves v vsakem obravnavanju, ki so bila posajena klasično v zemljo, v varianti B pa po 3 drevesa, ki so bila posajena v greben, kar pomeni skupaj 11 dreves po obravnavanju. Skupno smo tako spremljali 33 dreves vsake sorte. Izenačena drevesa smo izkopali z bagerjem tako, da smo ohranili koreninski sistem. Masa lesa je bila vrednotena na način, da smo očistili korenine, porezali rodne nosilce, jih stehtali in z motorno žago odrezali korenine tik nad koreninskim vratom. Nato smo stehtali maso očiščenega koreninskega sistema in debla s prevodnikom. Iz rezultatov meritev smo izračunali maso dreves (MD). Podatke o masi nadzemnega dela svežega lesa (MND) in masi podzemnega dela svežega lesa (MPD), pridobljene v fazi mirovanja smo po posamezni sorti dopolnili s podatki o pridelku, za katere smo po obravnavanjih izračunali indekse alternativne rodnosti. Podatki kažejo, da se s povečanjem gostote sajenja MPD, MND in MD znižuje. Podatki glede različnih načinov sajenja pa kažejo, da sajenje na greben vpliva na slabšo vegetativno rast in razvoj nadzemnega dela neodvisno od sorte. Z zmanjševanjem gostote sajenja se povprečni skupni pridelek na drevo povečuje pri obeh sortah. V nasprotju s sorto 'Gala' je pri sorti 'Zlati delišes' indeks alternance pri obravnavanjih (ZVV) in (K) večji od 50 %, kar kaže na izraženo izmenično rodnost v omenjenih obravnavanjih.
Keywords: vegetativna podlaga 'M9', jablana, korenina, 'Gala', 'Zlati delišes'
Published in DKUM: 19.05.2016; Views: 1335; Downloads: 129
.pdf Full text (951,60 KB)

3.
VPLIV RAZLIČNIH FOLIARNIH IN TALNIH GNOJIL NA VEGETATIVNO RAST TER PRIDELEK PRI JABLANI SORTE 'ZLATI DELIŠES' V LETU 2003
Boštjan Rožič, 2016, bachelor thesis/paper

Abstract: V letu 2003 smo na posestvu Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru v pet let starem nasadu jablan sorte 'Zlati delišes' ugotavljali vpliv različnih foliarnih in talnih gnojil na vegetativni potencial in pridelek. V poskus je bilo vključenih osemdeset dreves. Poskus je zajemal štiri obravnavanja: 1. foliarno gnojenje (40 % Zn, 11 % N, 35 % N, 10 % N, 8,4 % CaO, 17,5 % MgO, 310 g/l P2O5, 40 g/l CaO, 30 % CaO, 1 % B, 3 % MgO, 0,5 % B, 1 % Cu, 2 % Fe, 4 % Mn, 0,5 % Mo, 3 % Zn, 15 % P2O5, 20 % K2O, 0,1 % B, 0,1 % Mn, 0,01 % Mo); 2. foliarno + talno gnojenje (foliarno gnojenje kot v obravnavanju 1 + talno gnojenje s pripravkom Kristalon (20-8-8+2)); 3. talno gnojenje s pripravkom Kristalon (20-8-8+2) in 4. kontrola (standardno gnojeno s 300 kg KAN-a na hektar). Osnovno gnojenje je bilo pri vseh obravnavanjih enako (300 kg KAN-a (27 % N)). Ugotovili smo, da je foliarno gnojenje pozitivno povečalo trdoto mesa plodov. S samim poskusom v ekoloških pogojih, specifičnih za leto 2003, nismo potrdili vpliva načina gnojenja na vegetativno rast.
Keywords: Jablana, Zlati delišes, foliarno gnojenje, talno gnojenje
Published in DKUM: 19.05.2016; Views: 969; Downloads: 82
.pdf Full text (713,70 KB)

4.
UČINEK FUNGICIDOV NA RAZVOJ SKLADIŠČNIH BOLEZNI JABOLK
Ema Zagorc, 2016, bachelor thesis/paper

Abstract: V letu 2000 smo v nasadu Sadjarstva Blanca v Loki pri Zidanem Mostu izvedli poskus na jablani sorte 'Zlati delišes'. Ugotavljali smo učinek fungicidov na razvoj skladiščnih bolezni. Enaindvajset dni pred obiranjem smo v nasadu izvedli škropljenje z naslednjimi aktivnimi snovmi ciprodinil, kaptan in krezoksim-metil. Sedem dni pred obiranjem pa z aktivnimi snovmi: ciprodinil, kaptan, krezoksim-metil, dikofluinad in tiram. Aktivne snovi najdemo v pripravkih pod komercialnimi imeni Chorus 75 WG, Captan M 45, Stroby WG, Euparen in Thiram 80 WG. Ugotavljali smo vpliv uporabljenih fungicidov in terminov tretiranja na razvoj skladiščnega škrlupa, grenke gnilobe in monilije. Pridelek jabolk smo skladiščili v kontrolirani atmosferi (vsebnost O2: 1,3-1,5%, CO2:1,5 - 1,7%, temperatura 1,5 °C) do 27. 3. 2001. Takrat smo opravili ocena zdravstvenega stanja plodov. Delež okuženih plodov v primeru tretiranja sedem dni pred obiranjem je znašal od 1,48 % do 2,97 %, pri tretiranju enaindvajset dni pred obiranjem pa od 2,04 % do 3,3 %. Rezultati poskusa so pokazali, da vrsta fitofarmacevtskega sredstva in čas njihove uporabe nista imela signifikantnega vpliva na zdravstveno stanje pridelka po izskladiščenju.
Keywords: jabolka, Zlati delišes, skladiščne bolezni, fitofarmacevtska sredstva
Published in DKUM: 15.04.2016; Views: 1010; Downloads: 115
.pdf Full text (1,02 MB)

5.
IZOLACIJA ANTIOKSIDANTOV IZ JABOLK
Petra Novina, 2016, master's thesis

Abstract: Pri nas in v svetu med sadnimi vrstami v največjem obsegu gojimo jabolka. Jabolka imajo pomembno vlogo v naši prehrani, saj vsebujejo različne antioksidante, kot so fenolne spojine, vitamini C, E in A ter visoko koncentracijo flavonoidov. Namen magistrske naloge je bil pridobiti ekstrakte iz sort Idared in Zlati delišes, iz svežih in liofiliziranih jabolk. V ta namen smo izvedli klasično ekstrakcijo vzorcev z različnimi topili, pri temperaturah 20 °C, 30 °C in 50 °C in treh različnih časih. Preučevali smo, kateri vzorci imajo najvišje izkoristke pri ekstrakcijah in največji izmerjeni antioksidacijski potencial. Antioksidacijski potencial smo določevali s spektrofotometrično metodo, ki temelji na oksidaciji fenolnih spojin s Folin – Ciocalteaujevim reagentom (2,2-difenil-1-pikrilhidrazil). Pri obeh sortah jabolk so bili najvišji izkoristki ekstrakcij, kjer sta bili kot topili uporabljena etanol (96 vol %) in aceton, v vzorcih svežih jabolk. Največji izmerjeni antioksidacijski potencial 0,4747 mmol/g, smo določili ob uporabi acetona kot topilo v vzorcu Idared, ki je bil liofiliziran in ekstrahiran pri temperaturi 50 °C v času ene ure. V vzorcu Zlati delišes je bil najvišji antioksidacijski potencial 0,6330 mmol/g, pri 20 °C v času dveh ur ter ravno tako pri liofiliziranem vzorcu, kot topilo pa je bil uporabljen etanol.
Keywords: jabolka, Idared, Zlati delišes, ekstrakcija trdno – tekoče, liofilizacija, antioksidacijski potencial
Published in DKUM: 06.04.2016; Views: 1412; Downloads: 310
.pdf Full text (2,25 MB)

Search done in 0.08 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica