| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 6 / 6
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
PRIREDITVE KOT POMEMBEN DEL TURISTIČNE PONUDBE ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE
Veronika Bernjak, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Diplomska naloga predstavlja turistično ponudbo v Zgornji Savinjski dolini. Ključna trditev je, da je Zgornja Savinjska dolina turistična destinacija, ki ima večji turistični potencial, kot ga trenutno izkorišča. S svojimi naravnimi in kulturnimi danostmi, družbenim potencialom ter dokaj urejeno infrastrukturo se lahko kot turistična destinacija prebije iz anonimnosti.
Keywords: turizem, turistična ponudba, turistični razvoj, prireditev, Zgornja Savinjska dolina, pustovanje, Mozirski gaj, destinacija, naravno okolje, dolina
Published: 18.06.2009; Views: 2325; Downloads: 348
.pdf Full text (196,28 KB)

2.
Prometna dostopnost Zgornje Savinjske doline
Jasmina Voler, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Prometna dostopnost je ključna komponenta delovanja sodobne družbe. Vpliva na funkcioniranje širšega spektra razvojnih možnosti nekega območja. Ključna značilnost prometa je mobilnost, le-ta se nanaša na pretok ljudi, blaga in informacij. Z razvojem gospodarstva se je potreba po prometu povečala, saj le-ta vpliva na proizvodnjo dobrin in storitev ter zvišuje dodano vrednost. Prometni položaj Zgornje Savinjske doline je neugoden, kar kaže tudi nerazvitost železniškega omrežja in slab dostop do avtocest in letališč. Prometna dostopnost Zgornje Savinjske doline je slaba. V dolino je mogoče dostopati iz več strani, tudi število dostopov je precejšnje, vendar je dostopnost do občin Zgornje Savinjske doline precej neprimerna. Cestna infrastruktura obravnavanih dostopov je v zelo slabem stanju, cestišča so poškodovana. Ceste so ozke in slabo pretočne. Z občinskimi odloki se načrtuje rekonstrukcija obstoječe prometne mreže in infrastrukture. Moderna in kvalitetna infrastruktura bo okrepila gospodarske dejavnosti v dolini. Zgornja Savinjska dolina se mora z ostalimi regijami, tudi s sosednjo Avstrijo, povezati s kakovostno prometno mrežo, saj obstaja možnost prometne osamitve. Del te mreže je tudi izgradnja tretje razvojne osi v Republiki Sloveniji. Tretja razvojna os bo z vzpostavitvijo cestne povezave pomembno vplivala na povezovanje regionalnih središč Koroške, Savinjske, Zasavja, Spodnjega Posavja in Jugovzhodne Slovenije s pomembnimi središči v Avstriji in na Hrvaškem.
Keywords: Zgornja Savinjska dolina, promet, prometna geografija, prometna infrastruktura, prometna dostopnost.
Published: 11.06.2013; Views: 1291; Downloads: 183
.pdf Full text (2,99 MB)

3.
Razvoj godbeništva v Zgornji Savinjski dolini
Mateja Podlesnik, 2015, bachelor thesis/paper

Abstract: V diplomskem delu so predstavljene godbe, ki so delovale v Zgornji Savinjski dolini. Pihalni sestavi so predstavljeni po letu nastanka. V času pred 1. svetovno vojni so delovale naslednje godbe: Solčavska, Šmihelska in godba Tostovrški pumpovci, ki je delovala v okolici Ljubnega ob Savinji. 1. svetovna vojna je njihovo delovanje prekinila. V obdobju med obema vojnama je na območju doline igralo več godb, poleg Solčavske, ki se je ponovno formirala, še: Gasilska godba Gornji Grad ter godbe v Dol-Suhi, Lučah, na Ljubnem in na Lepi Njivi. Godbe so s pričetkom 2. svetovne vojne prenehale z delovanje. V letih tik pred vojno je nastala tudi godba v Nazarjah, ta se je po okupaciji Zgornje Savinjske doline preselila v Mozirje. Leta 1944 so dolino osvobodili partizani in v tem obdobju je na Ljubnem igrala partizanska godba, ki je bila sestavljena predvsem iz godbenikov Delavske godbe Trbovlje. Decembra tega leta, ko so Nemci ponovno zavzeli dolino, je godba prenehala z delovanjem. Po vojni sta najprej nastali dve delavski godbi: v Nazarjah (1946) in nato na Rečici ob Savinji (1964). Leta 1976 je na pobudo Občine Mozirje na Rečici ponovno nastala godba. Vodil jo je Franc Goljuf. Najprej se je imenovala Delavska godba na pihala občine Mozirje, leta 1996 pa se je preimenovala v Godbo Zgornje Savinjske doline, kakor se imenuje še danes. Poleg omenjenih godb so v diplomskem delu na kratko predstavljeni še Zgornja Savinjska dolina, razvoj godbeništva v Sloveniji in ljudski godci, ki jih je bilo na območju Zgornje Savinjske doline veliko in so kot glasbeni samouki predstavljali glasbenike v prvih godbah.
Keywords: Zgornja Savinjska dolina, godba, pihalni orkester, Godba Zgornje Savinjske doline
Published: 15.02.2016; Views: 521; Downloads: 65
.pdf Full text (4,45 MB)

4.
GERMANIZMI V ZGORNJESAVINJSKI DOLINI
Maja Brinjovc, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Slovenski in nemški jezik sta že več kot tisoč let v neprestanem kontaktu. V preteklosti so ta stik med jezikoma predstavljale nenehne politične in kulturne povezave. Seveda pa je velik vpliv predstavljala lega držav, mejna stičnost. Vse to je botrovalo k pojavu številnih germanizmov, ki so se skozi leta pojavili v slovenskem jeziku. Germanizmi se kažejo in uporabljajo v skoraj vseh regijah Slovenije. V mojem delu pa se bom osredotočila predvsem na vzhodni del Slovenije, in sicer na območje Savinjske doline. Severozahodni del Savinjske doline se stika z državo Avstrijo, od koder je tudi prišel vpliv nemškega jezika. Tako je na nastanek in oblikovanje našega maternega jezika je vplivala tudi sosednja država. Ravno iz teh razlogov v slovenščini še danes najdemo številne germanizme, ki jih uporabljamo v pogovorih. Savinjska dolina se deli na dve pokrajinski enoti, in sicer na Zgornjo ter Spodnjo Savinjsko dolino. Soteska pa je območje, soteska, ki to pokrajino deli na dva dela. V diplomskem delu se bom osredotočila na Zgornjo Savinjsko dolino, torej na področje od soteske Soteska in vse do kraja Solčava. Zanimal me bo vpliv nemškega jezika na to področje ter uporaba germanizmov na tem področju. Slovenski jezik pozna štirideset dialektov, ki se delijo v sedem narečnih skupin. Področje, ki ga bom opisala v svojem diplomskem delu, pa je področje Štajerske, ki je zelo obširno. Seveda se tudi tukaj germanizmi zelo pogosto uporabljajo. Ne samo da se uporabljajo vsakodnevno med pogovori, njihova raba je vse pogostejša tudi v pisni obliki, kar je vidno predvsem med mlajšimi generacijami. Seveda pa je ta raba germanizmov med deklicami in dečki vezana na rabo med starejšimi generacijami. Kakor so torej otroci slišali govoriti svoje starše in stare starše, tako bodo govorili in takšne besede bodo uporabljali tudi sami. Cilj mojega diplomskega dela je bil ugotoviti, kako pogosta je uporaba germanizmov med otroki v osnovni šoli. Zanimalo me je, ali se pojavljajo razlike v prepoznavanju germanizmov med deklicami in dečki. Kot zadnje pa me je zanimalo, ali otroci poznajo slovenske prevode za izbrane germanizme.
Keywords: Germanizmi, Zgornja Savinjska dolina, dialekt
Published: 23.02.2016; Views: 609; Downloads: 93
.pdf Full text (1,90 MB)

5.
PROMET NA CESTAH V ZGORNJI SAVINJSKI DOLINI IN SOCIO-EKONOMSKI POKAZATELJI
Tanja Pahovnik, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Temeljni pogoj za projektiranje prometne infrastrukture so uspešno napovedane prometne obremenitve, ki jih pridobimo z različnimi analizami in oblikami štetja prometa. Obseg prometa je najbolj odvisen od rasti gospodarstva in posledično števila delovno aktivnih prebivalcev. V teoretičnemu delu diplomske naloge je predstavljeno območje Zgornje Savinjske doline nekoč in danes. Opisane so različne metode avtomatskega štetja prometa in najpogostejši način tehtanja vozil med vožnjo. V praktičnem delu sta opravljeni analiza socio-ekonomskih podatkov in analiza izbranih števcev za območje Zgornje Savinjske doline in njene okolice. V zadnjem delu je prikazana primerjava obeh analiz in vpliv ene na drugo.
Keywords: prometna obremenitev, avtomatsko štetje prometa, analiza socio-ekonomskih podatkov, Zgornja Savinjska dolina
Published: 22.06.2016; Views: 439; Downloads: 40
.pdf Full text (2,68 MB)

6.
Vloga Slovenske vojske in Civilne zaščite v sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami
Špela Gobec, 2016, master's thesis/paper

Abstract: Dandanes želi človek držati vse niti v svojih rokah, vendar pa mu narava tega ne dopušča, saj deluje po lastnih načelih, ki jih ljudje (še) nismo sposobni v celoti razvozlati. Ekstremni vremenski pojavi in s tem povezane naravne (in druge) nesreče nas vedno znova presenetijo. Glede na to, da jih ne moremo napovedati, se je na tem mestu smiselno vprašati, kako se na nesreče čim bolje pripraviti in kako v primeru le-teh ukrepati, da bodo njihove posledice čim manjše. V magistrskem delu smo tako s teoretičnega kot tudi praktičnega vidika raziskali, kakšna je vloga Slovenske vojske in Civilne zaščite v sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. V prvem delu naloge smo v sklopu teoretičnih osnov predstavili nacionalno varnost Republike Slovenije, sistem varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, vpetost Slovenske vojske in Civilne zaščite v ta sistem, proučili smo zakonodajo obravnavanega področja ... V empiričnem delu pa smo predstavili primer sodelovanja SV in CZ v naravni nesreči ŽLED 2014. Osredotočili smo se na žled v Zgornji Savinjski dolini in s pomočjo intervjujev sodelujočih pri odpravi posledic nesreče prikazali delovanje in sodelovanje SV in CZ na konkretnem primeru. V zadnjem delu naloge smo opozorili na nekatere pomanjkljivosti in predlagali rešitve za boljše sodelovanje v prihodnosti.
Keywords: Civilna zaščita, naravne nesreče, Slovenska vojska, Zgornja Savinjska dolina, žled
Published: 24.01.2017; Views: 674; Downloads: 94
.pdf Full text (1,09 MB)

Search done in 0.16 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica