Search the digital library catalog

Abstract: Dandanes želi človek držati vse niti v svojih rokah, vendar pa mu narava tega ne dopušča, saj deluje po lastnih načelih, ki jih ljudje (še) nismo sposobni v celoti razvozlati. Ekstremni vremenski pojavi in s tem povezane naravne (in druge) nesreče nas vedno znova presenetijo. Glede na to, da jih ne moremo napovedati, se je na tem mestu smiselno vprašati, kako se na nesreče čim bolje pripraviti in kako v primeru le-teh ukrepati, da bodo njihove posledice čim manjše. V magistrskem delu smo tako s teoretičnega kot tudi praktičnega vidika raziskali, kakšna je vloga Slovenske vojske in Civilne zaščite v sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. V prvem delu naloge smo v sklopu teoretičnih osnov predstavili nacionalno varnost Republike Slovenije, sistem varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, vpetost Slovenske vojske in Civilne zaščite v ta sistem, proučili smo zakonodajo obravnavanega področja ... V empiričnem delu pa smo predstavili primer sodelovanja SV in CZ v naravni nesreči ŽLED 2014. Osredotočili smo se na žled v Zgornji Savinjski dolini in s pomočjo intervjujev sodelujočih pri odpravi posledic nesreče prikazali delovanje in sodelovanje SV in CZ na konkretnem primeru. V zadnjem delu naloge smo opozorili na nekatere pomanjkljivosti in predlagali rešitve za boljše sodelovanje v prihodnosti.
Keywords: Civilna zaščita, naravne nesreče, Slovenska vojska, Zgornja Savinjska dolina, žled
Published in DKUM: 24.01.2017; Views: 2036; Downloads: 342
Full text (1,09 MB)

Abstract: Slovenski in nemški jezik sta že več kot tisoč let v neprestanem kontaktu. V preteklosti so ta stik med jezikoma predstavljale nenehne politične in kulturne povezave. Seveda pa je velik vpliv predstavljala lega držav, mejna stičnost. Vse to je botrovalo k pojavu številnih germanizmov, ki so se skozi leta pojavili v slovenskem jeziku. Germanizmi se kažejo in uporabljajo v skoraj vseh regijah Slovenije. V mojem delu pa se bom osredotočila predvsem na vzhodni del Slovenije, in sicer na območje Savinjske doline. Severozahodni del Savinjske doline se stika z državo Avstrijo, od koder je tudi prišel vpliv nemškega jezika. Tako je na nastanek in oblikovanje našega maternega jezika je vplivala tudi sosednja država. Ravno iz teh razlogov v slovenščini še danes najdemo številne germanizme, ki jih uporabljamo v pogovorih. Savinjska dolina se deli na dve pokrajinski enoti, in sicer na Zgornjo ter Spodnjo Savinjsko dolino. Soteska pa je območje, soteska, ki to pokrajino deli na dva dela. V diplomskem delu se bom osredotočila na Zgornjo Savinjsko dolino, torej na področje od soteske Soteska in vse do kraja Solčava. Zanimal me bo vpliv nemškega jezika na to področje ter uporaba germanizmov na tem področju. Slovenski jezik pozna štirideset dialektov, ki se delijo v sedem narečnih skupin. Področje, ki ga bom opisala v svojem diplomskem delu, pa je področje Štajerske, ki je zelo obširno. Seveda se tudi tukaj germanizmi zelo pogosto uporabljajo. Ne samo da se uporabljajo vsakodnevno med pogovori, njihova raba je vse pogostejša tudi v pisni obliki, kar je vidno predvsem med mlajšimi generacijami. Seveda pa je ta raba germanizmov med deklicami in dečki vezana na rabo med starejšimi generacijami. Kakor so torej otroci slišali govoriti svoje starše in stare starše, tako bodo govorili in takšne besede bodo uporabljali tudi sami. Cilj mojega diplomskega dela je bil ugotoviti, kako pogosta je uporaba germanizmov med otroki v osnovni šoli. Zanimalo me je, ali se pojavljajo razlike v prepoznavanju germanizmov med deklicami in dečki. Kot zadnje pa me je zanimalo, ali otroci poznajo slovenske prevode za izbrane germanizme.
Keywords: Germanizmi, Zgornja Savinjska dolina, dialekt
Published in DKUM: 23.02.2016; Views: 1774; Downloads: 191
Full text (1,90 MB)

Abstract: Prometna dostopnost je ključna komponenta delovanja sodobne družbe. Vpliva na funkcioniranje širšega spektra razvojnih možnosti nekega območja. Ključna značilnost prometa je mobilnost, le-ta se nanaša na pretok ljudi, blaga in informacij. Z razvojem gospodarstva se je potreba po prometu povečala, saj le-ta vpliva na proizvodnjo dobrin in storitev ter zvišuje dodano vrednost. Prometni položaj Zgornje Savinjske doline je neugoden, kar kaže tudi nerazvitost železniškega omrežja in slab dostop do avtocest in letališč. Prometna dostopnost Zgornje Savinjske doline je slaba. V dolino je mogoče dostopati iz več strani, tudi število dostopov je precejšnje, vendar je dostopnost do občin Zgornje Savinjske doline precej neprimerna. Cestna infrastruktura obravnavanih dostopov je v zelo slabem stanju, cestišča so poškodovana. Ceste so ozke in slabo pretočne. Z občinskimi odloki se načrtuje rekonstrukcija obstoječe prometne mreže in infrastrukture. Moderna in kvalitetna infrastruktura bo okrepila gospodarske dejavnosti v dolini. Zgornja Savinjska dolina se mora z ostalimi regijami, tudi s sosednjo Avstrijo, povezati s kakovostno prometno mrežo, saj obstaja možnost prometne osamitve. Del te mreže je tudi izgradnja tretje razvojne osi v Republiki Sloveniji. Tretja razvojna os bo z vzpostavitvijo cestne povezave pomembno vplivala na povezovanje regionalnih središč Koroške, Savinjske, Zasavja, Spodnjega Posavja in Jugovzhodne Slovenije s pomembnimi središči v Avstriji in na Hrvaškem.
Keywords: Zgornja Savinjska dolina, promet, prometna geografija, prometna infrastruktura, prometna dostopnost.
Published in DKUM: 11.06.2013; Views: 2258; Downloads: 245
Full text (2,99 MB)