| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


31 - 40 / 383
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
31.
"Kronika grofov Celjskih" in "Seznam deželnih sovražnikov" kot vira za zgodovino Spodnje Savinske in Šaleške doline v prvi polovici 15. stoletja
Mateja Rožič, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Kronika grofov Celjskih in Seznam deželnih sovražnikov predstavljata glavna vira diplomske naloge, ki prikazujeta burno obdobje slovenske srednjeveške zgodovine. V preučevanju navedenih virov sem se omejila na področje Spodnje Savinjske in Šaleške doline v prvi polovici 15. stoletja, kjer se je odvijala t. i. fajda, ki se je vnela med Celjskimi grofi in Habsburžani. Cilj diplomske naloge je bil topografsko popraviti Goliev prevod Kronike grofov Celjskih, ter zgodbo preveriti s Seznamom deželnih sovražnikov, ki sem ga izbrala kot dodatni vir. Le-ta predstavlja tiste osebe, ki so v času habsburško-celjske vojne delovale na Kranjskem in Štajerskem proti deželnemu pravu. Pri topografskem popravljanju slovenskega prevoda sem se posluževala Kronesove izdaje Celjske kronike in naletela na precej napak, ki se nanašajo na obravnavano področje. Tako je npr. v Golievem prevodu stolp v Šaleški dolini Turn pri Škalah, Ravne pa so v bistvu Forhtenek. Pri usklajevanju zgodbe, ki jo podajata Kronika in Seznam deželnih sovražnikov, pa sem naletela na ljudi in gradove oz. gospostva, ki so obema viroma skupni. Tako oba vira omenjata Jošta Soteškega in Henrika Erlauerja ter gradove Lindek, Helfenberg, Forhtenek itd.
Keywords: Celjsko-Habsburška vojna, Seznam deželnih sovražnikov, Kronika grofov Celjskih, Zgodovina prve polovice 15. stoletja, Šaleška dolina, Spodnja Savinjska dolina
Published: 23.04.2009; Views: 4097; Downloads: 579
.pdf Full text (4,83 MB)

32.
ANIMIRANI FILM V SLOVENIJI
Nina Kolarič, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Animirani film v Sloveniji je slabo raziskano področje. Gradiva je zelo malo in tudi nasploh se o animiranem filmu malo govori. Vprašanje je, ali lahko govorimo o animiranem filmu v zvezi z umetnostjo ali je to le zabava za otroke. Namen te naloge je podati splošen pregled animiranih filmov in zajeti vsa področja ustvarjanja animiranih filmov pri nas. Poleg iskanja kakovostnih viškov so cilji te naloge tudi ugotoviti vzroke, zakaj ljudje ne poznamo animiranih filmov, ki so nastali v Sloveniji. Je razlog v tem, da nimamo dostopa do njih ali imamo tako skromno produkcijo animiranih filmov ali oboje? V pričujoči nalogi so klasificirane in opredeljene tehnike animiranega filma in označeni zgodovinski prelomi tako v svetovnem kot v slovenskem prostoru. V posebnem poglavju je zbranih sedemnajst avtorjev in animatorjev, katerih animirani filmi so dosegli vidne rezultate. V poglavju Značilnosti izbranih animiranih filmov iz Slovenije je strnjenih petindvajset likovno ovrednotenih filmov, ki so pomembni v časovnem in tehničnem smislu uvrstitve v zgodovino animiranega filma na Slovenskem. Šele v zadnjih letih je čutiti porast produkcije animiranih filmov, predvsem zaradi razvoja novih tehnologij in vse številčnejših festivalov, ki vključujejo animirani film. Razlogi, da je kultura animiranega filma v Sloveniji slabo razvita, so v dejstvu, da animirani film še vedno ni vključen v izobraževalni sistem, da državne ustanove nimajo posluha za podporo avtorjem animiranih filmov, in v še vedno prisotnem splošnem mnenju, da je animirani film le risanka za otroke. Posledica maloštevilne produkcije v zgodovini animiranega filma v Sloveniji je tako tudi nizka stopnja kvalitete filmskih animacij.
Keywords: animacija, animirani film, lutkovni film, risani film, stop-motion animacija, zgodovina slovenske filmske animacije
Published: 05.05.2009; Views: 5765; Downloads: 915
.pdf Full text (2,67 MB)

33.
Konstitucionalizem in rojstvo ameriške republike : diplomsko delo
Aljaž Selinšek, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo obravnava nastanek države in njene ideološke temelje, pri čemer se ustavi predvsem pri Thomasu Hobbesu, Johnu Locku in Jean-Jacquesu Rousseauju, z namenom, da analizira njihov odgovor na vprašanje, kako nastane država. Nadalje se ukvarja s pojmom konstitucionalizma, ki ga namerava raziskati, zraven tega pa skuša utemeljiti namen ustave v državi. Poglavitni del naloge obsega prikaz razvoja ameriških kolonistov do oblikovanja neodvisne države. Podrobneje razloži vzroke, potek in razloge za ameriško revolucijo, natančneje pa želi ovrednotiti pomen same revolucije za nadaljnji politični razvoj. Tako ameriški kot tudi drugi. S prikazom težavnega položaja, v katerem se je znašla novonastala demokratična republika tik po »osvoboditvi«, osvetli politično zadrego, v kateri so se znašli t.i. očetje demokracije.
Keywords: zgodovina, filozofija, konstitucionalizem, ZDA, država, družbena pogodba, ustava, revolucija, kongres, deklaracija, neodvisnost, diplomska dela
Published: 29.08.2009; Views: 3229; Downloads: 524
.pdf Full text (1,16 MB)

34.
VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE V STARI GRČIJI
Katja Kovačič, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Vzgajanje in izobraževanje otrok ter mladine sta izjemno pomembna elementa vsakega naroda. Znanje, duhovna razgledanost in razvijanje spretnosti ter sposobnosti imajo že od nekdaj velik pomen in tega so se zavedali že v antičnih časih. In prav zaradi tega je Grčija v času svojega zgodovinskega razvoja, pod vplivom družbenih, gospodarskih, kulturnih in političnih sprememb, zaradi katerih je prišlo tudi do potreb po širši in globlji izobrazbi, začela ustanavljati šole. Do formiranja prvih šol je prišlo okrog 6. stoletja pr. Kr., posledično pa tudi do pojava poklicnih učiteljev. Šole so obiskovali le dečki, ki so bili v njih deležni predvsem elementarnega znanja (branje, pisanje računanja), veliko pozornosti pa so namenjali tudi telesni vzgoji. V 5. stoletju pr. Kr. se je s prihodom sofistov začelo uveljavljati tudi neke vrste višje izobraževanje. V antični Grčiji je prišlo tudi do nastanka prvih pedagoških idej in teorij, ki so nato s Sokratom, Platonom, Izokratom in Aristotelom postavile temelje za razvoj pedagogike kot znanosti.
Keywords: vzgoja, izobraževanje, paideia, zgodovina pedagogike, antika, Grčija
Published: 13.08.2009; Views: 8907; Downloads: 1603
.pdf Full text (1,09 MB)

35.
RAZVOJ VRTCA POBREŽJE
Petra Trunkl, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Vrtec Pobrežje, imenovan Dom igre in dela je začel delovati leta 1948. Otrokom so bile sprva na voljo le lesene igrače, kotičke pa so opremljale vzgojiteljice s pomočjo staršev. Zaradi vse večjih potreb po vzgoji otrok je vrtec Pobrežje leta 1970 dobil prvo enoto klasičnega tipa. V naslednjih letih so se odprle tudi enote Ob gozdu, Jasli Grinič, Najdihojca, Brezje, Mojca, Duplek, Dvorjane, Korena ter Kekec in Čebelica. Leta 1996 je vrtec zaradi priključitve občini Duplek izgubil tri enote. Tudi enota Ostržek se ne uporablja več, saj je leta 1988 dobil stavbo v najem Center sonček Maribor. Nove spremembe so prišle tudi leta 1995 z metodologijo Korak za korakom, ter leta 1999, ko je Republika Slovenija sprejela Kurikulum za vrtce. Vrtec je vključen v različne projekte na mednarodni in državni ravni, tekom dneva pa so otrokom ponujene tudi obogatitvene dejavnosti ter dodatne v popoldanskem času. Preteklo leto je vrtec Pobrežje praznoval 60. letnico delovanja. V teh letih se je v matično knjigo vpisalo že več kot 15000 otrok. Letošnje šolsko leto deluje vrtec Pobrežje z 29. oddelki, 543. vpisanimi otroki in 98. zaposlenimi.
Keywords: vrtec, zgodovina, projekt, program, sodelovanje s starši, obogatitveni program, dodatni program
Published: 06.07.2009; Views: 3211; Downloads: 165
.pdf Full text (20,37 MB)

36.
OKUPACIJSKA POLITIKA TRETJEGA RAJHA – MOBILIZACIJA V NEMŠKO VOJSKO V OBSOTELJU 1941–1945
Mojca Valenčak, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Diplomska naloga prikazuje življenje mobilizirancev v nemško vojsko med drugo svetovno vojno, ki so prihajali iz območja Obsotelja. Namen naloge je predstaviti problem okupacijske politike ter opredelitev problema mobilizacije v nemško vojsko na primeru Obsotelja. Kljub temu da je Obsotelje poznano po tem, da je bil tukaj med II. svetovno vojno t.i. izselitveni pas, se je tudi na tem območju vršila prisilna mobilizacija v nemško vojsko. Z območja občin Kozje in Podčetrtek so nacisti prebivalstvo leta 1941 rasno ocenili in jim na podlagi rasnih razredov podelili državljanstvo. Podelitev državljanstva in članstvo v Štajerski domovinski zvezi pa je imelo posledice predvsem za moške, ki so morali prisilno v nemško vojsko. Najbolj je uspešno potekala nemška mobilizacija leta 1942 zaradi tega, ker je bil vsak vojni obveznik obveščen, da bo, če se ne bo odzval pozivu, žrtvoval svojo družino. Mobilizacijo je spremljalo nasilje, izrazita močna nemška nacionalna in socialna propaganda ter antikomunizem. Naloga se nato osredotoči na potek mobilizacije (vpoklice v vojsko, odpor proti mobilizaciji, druge vojaške formacije, v katere so Nemci izvajali mobilizacijo. Naloga se zaključi z analizo števila žrtev iz Obsotelja v II. svetovni vojni.
Keywords: zgodovina, druga svetovna vojna, Obsotelje, raznarodovalni ukrepi, mobilizacija, Podčetrtek, Kozje, Bistrica ob Sotli
Published: 29.08.2009; Views: 4172; Downloads: 454
.pdf Full text (17,52 MB)

37.
PROJEKTNI TEDEN NA TEMO ŽELEZARSTVO
Nevenka Črnko, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo obravnava projektni teden, ki je sestavljen iz štirih učnih ur pri naravoslovju in na koncu iz naravoslovnega dne. Delo je izdelano za kraj oziroma regijo, kjer ima železarstvo velik pomen in je zato toliko bolj pomembno, da se o tem seznani vse učence, ki s tem živijo, rastejo in se razvijajo. To je le primer dobre prakse – dobrega primera, saj ima takšen projektni teden svoj pomen in z njim dosežemo velik učinek. Vsebinsko diplomsko delo sestavljajo razvoj železarstva in s tem povezane obrti, rudarsko dejavnost ter možnosti tedensko usmerjenega pouka pri naravoslovnih predemetih na to temo. Pri dveh učnih urah naravoslovje in tehnika je poudarek na zgodovinskem razvoju železarstva ter predelavi kovin v domačem kraju. Učenci pri naslednjih dveh urah preko poskusov ugotavljajo tališča, temperature, ki pri tem nastajajo ter energijske vire, raztezanje in krčenje. Otroci izkustveno preko eksperimentov, interakcije učnih tem in na koncu z naravoslovnim dnevom celovito spoznajo pomen industrije oz. železarstva ter gospodarskih dejavnosti, ki so s tem povezane.
Keywords: Ključne besede: projektni teden, zgodovina, železarstvo, kovine, učne ure, eksperimenti, naravoslovni dan
Published: 04.06.2009; Views: 2615; Downloads: 180
.pdf Full text (9,96 MB)

38.
39.
40.
Sodobni pouk zgodovine v luči devetletne osnovne šole
Iris Faflek Lukač, 2009, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu z naslovom Sodobni pouk zgodovine v luči devetletne osnovne šole, je uvodoma predstavljen opis okoliščin, ki je doprinesel do sprememb na področju osnovnošolskega sistema v naši državi. Do uzakonitve devetletke, je prišlo zaradi pomanjkljivosti dotedanjega slovenskega sistema šolanja, v primerjavi z drugimi šolskimi sistemi po Evropi in z željo vstopa v Evropsko unijo. Devetletka je razdeljena na tri vzgojno -izobraževalna obdobja. Predmet Zgodovina se prične poučevati v šestem razredu devetletke. Jedro mojega proučevanja je bilo ugotavljanje sodobnega načina poučevanja predmeta Zgodovina, napram prejšnjemu načinu poučevanja v osemletki, kjer je prevladovala pretežno frontalna oblika pouka, z minimalno uporabnostjo učnih metod, sredstev in pripomočkov. Z uvedbo devetletnega obveznega osnovnošolskega izobraževanja, je prišlo do sprememb v učnem načrtu za zgodovino, kakor tudi do sprememb v načinu poučevanja omenjenega predmeta. Sodobno poučevanje predmeta Zgodovina v devetletki, je tako postalo bolj učinkovito, dinamično in nudi večjo vzročno-posledično razgledanost glede določenih problematik v preteklih obdobjih našega človeštva, kar posledično vpliva tudi na današnje razmere in današnji položaj posameznika v družbi. Na podlagi mojega raziskovanja lahko poudarim, da je v rabi sicer še vedno predvsem frontalna oblika poučevanja, vendar pa se sedaj učitelji pri pouku zgodovine, vedno bolj poslužujejo tudi kombinacije najrazličnejših učnih metod, ob sočasni uporabi sodobnih učnih sredstev in pripomočkov, ki jim izdatno olajšajo delo v razredu. Vse več je tudi raziskovalnega učenja, ki se pojavlja predvsem v višjih razredih prenovljene osnovne šole. Izmed posebnih oblik dela izven pouka zgodovine, pa je smiselno omeniti predvsem zgodovinski krožek in dodatni pouk iz zgodovine, ki sta v osnovnovnošolskem izobraževanju vseskozi prisotna, z izjemo dopolnilnega pouka, ki ga v devetletki ne zasledimo več. Proučevala sem na podlagi analize primarnih in sekundarnih virov, kakor tudi analize podatkov, ki sem jih pridobila s pomočjo raziskovalne metode, in sicer sem uporabila metodo razgovora, strukturirani intervju, preko katerega sem izprašala pet učiteljev in učiteljic predmeta Zgodovina, na petih različnih osnovnih šolah v Pomurju.
Keywords: devetletka, osemletka, primerjava, učni načrt, učne oblike, učne metode, učna sredstva, učni pripomočki, raziskovalno učenje, zgodovina.
Published: 29.08.2009; Views: 4029; Downloads: 656
.pdf Full text (401,22 KB)

Search done in 0.13 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica