1. Raziskovanje gorenja sveče v vrtcu : diplomsko deloLarisa Zorec, 2024, undergraduate thesis Abstract: Zgodnje naravoslovje je otrokovo prvo doživetje v naravi. Osebnostni razvoj pri otrocih v njih spodbuja radovednost in željo po raziskovanju. Vzgojitelji moramo omogočiti otrokovo sodelovanje pri dejavnostih ter pristne izkušnje. Otroci si pri eksperimentiranju nabirajo še dodatne izkušnje ter si stvari lažje in hitreje zapomnijo.
Diplomska naloga je sestavljena iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo predstavili zgodnje naravoslovje ter vlogo vzgojitelja. Predstavili smo tudi proces gorenja in procese povezane z njim. Prav tako smo na kratko opisali tudi gorenje sveče ter sestavo le te. V teoretičnem delu smo raziskali tudi že predstavljene raziskave podobne naši.
V empiričnem delu smo predstavili raziskavo, ki smo jo izvedi v OŠ Selnica ob Dravi – vrtec Kobanček. Sodelovali so otroci stari od 4 do 6 let. Izvedli smo eksperiment s svečo ter kozarcem. Ugotavljali smo, zakaj sveča ugasne, ko jo s kozarcem pokrijemo. Eksperiment smo izvajali individualno. Otroci so naše hipoteze potrdili s svojimi odgovori ter razmišljanjem pred in po izvedenem eksperimentu. Ugotovili smo, da otroci še ne vedo, kaj sveča potrebuje za gorenje, otroci vedo, da se bo sveča stalila pri gorenju. Prav tako vedo, da bo sveča ugasnila, ko jo bomo pokrili s kozarcem. Otroci prav tako ne vedo, kaj je vzrok, da sveča ugasne, če jo pokrijemo s kozarcem. Bili so navdušeni nad izvedenim eksperimentom. Takšne dejavnosti pritegnejo pozornost otrok ter jih še bolj spodbudijo k raziskovanju, zato bi jih lahko več vključevali v vsakodnevne načrtovane dejavnosti.
Keywords: Zgodnje naravoslovje, sveča, gorenje, eksperiment, učenje
Published in DKUM: 04.06.2024; Views: 150; Downloads: 47
 Full text (682,41 KB) |
2. Raziskovanje plovnosti v vrtcu : diplomsko deloLea Jelenko, 2022, undergraduate thesis Abstract: Zgodnje poučevanje naravoslovja je v predšolskem obdobju zelo priporočeno, saj otroci zelo radi raziskujejo in se učijo novih stvari. Je pa v praksi to področje, predvsem z vidika eksperimentiranja, kjer otroci prevzamejo vlogo preizkuševalcev, velikokrat zapostavljeno ali pa pomanjkljivo načrtovano in izvedeno. To se v kasnejših letih kaže tudi v pomanjkanju znanja pri naravoslovnih predmetih.
Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu je s pomočjo strokovne literature predstavljeno zgodnje poučevanje naravoslovja, priprava na izvajanje eksperimentalnih dejavnosti v vrtcu ter vlogo odraslih pri le-teh.
V empiričnem delu je predstavljena raziskava, ki je bila izvedena v Javnem zavodu Vrtec Zreče, in njeni rezultati. Z otroki so bile izvedene eksperimentalne dejavnosti, s katerimi se je ugotavljalo, zakaj nekateri predmeti plavajo, drugi pa potonejo. Pri izvajanju poskusov so bili uporabljeni predmeti različnih velikosti, oblik in materialov. Večina otrok je bila prepričana, da je plovnost predmeta odvisna predvsem od mase, torej da težki predmeti potonejo. Z eksperimentiranjem je bilo ugotovljeno, da na plovnost vplivajo posamezni materiali, saj se le-ti med sabo razlikujejo po gostoti. Eksperimentiranje je s strani otrok bilo izvedeno z velikim navdušenjem, kar je lahko spodbuda za strokovne delavce, zaradi česar bi eksperimentalne dejavnosti, bodisi z različnimi tekočinami ali pa preučevanjem pojavov, bile večkrat vključene v načrtovano vzgojno-izobraževalno delo.
Keywords: plovnost, zgodnje naravoslovje, eksperiment, predšolski otrok
Published in DKUM: 08.09.2022; Views: 938; Downloads: 165
Full text (3,09 MB) |
3. EKSPERIMENTI Z VODO PRI POUKU SPOZNAVANJA OKOLJAMatjaž Vrešak, 2016, master's thesis Abstract: Magistrsko delo Eksperimenti z vodo pri pouku Spoznavanja okolja je sestavljeno iz dveh zaokroženih celot – teoretičnega in praktičnega dela. V prvem delu je predstavljeno naravoslovje (predstavljena je zgodovina naravoslovja ter opredelitev in pomen zgodnjega naravoslovja), izkustveno učenje (njegova zgodovina, glavne značilnosti in metode) ter eksperimentalno delo (opisani so koraki načrtovanja in predstavljene vrste eksperimentov). V drugem, praktičnem delu je zapisana podrobna učna priprava, narejena na podlagi strokovnih in teoretičnih zahtev sodobnega pouka, opis poteka dela in evalvacija izpeljane učne ure pri predmetu Spoznavanje okolja v tretjem razredu Osnovne šole Podčetrtek. V praktičnem delu smo ugotovili, da so učenci izjemno dovzetni za izvajanje raziskovalnih eksperimentov, saj jih dodatno motivirajo, postavijo v aktivno vlogo, med drugim pa spodbujajo pozitiven odnos do naravoslovja. Za nemoten potek raziskovalnega eksperimentiranja učencev pa je potrebna učiteljeva natančna priprava, obilo gradiva, odprtost za reševanje problemov, prilagodljivost in predvsem strokovna usposobljenost. S tem lahko učitelj zagotovi, da bo učna ura zanimiva, privlačna in primerna razvojni stopnji učencev.
Keywords: zgodnje naravoslovje, eksperimentalno delo, tretji razred, spoznavanje okolja, voda
Published in DKUM: 08.08.2016; Views: 2861; Downloads: 506
Full text (3,01 MB) |
4. UČNI POLIGON KOT UČILNICA V NARAVI S POUDARKOM NA SAMOOSKRBI IN ZAČETNEM NARAVOSLOVJUJanja Kodrič, 2015, master's thesis Abstract: Magistrska naloga z naslovom Učni poligon kot učilnica v naravi s poudarkom na samooskrbi in začetnem naravoslovju je sestavljena iz dveh medsebojno povezanih zaokroženih celot – teoretičnega in praktičnega dela.
Teoretični del gradijo štirje sklopi: naravoslovni sklop (v njem je pojasnjen pomen naravoslovja s poudarkom na zgodnjem naravoslovju in naravoslovnih postopkih ter samo poučevanje naravoslovja), pedagoško-psihološki sklop (opisane so psihofizične sposobnosti učencev v starosti od šestega do desetega leta s poudarkom na njihovih sposobnostih za raziskovalno delo), didaktični sklop (predstavljena sta učna predmeta Spoznavanje okolja in Naravoslovje in tehnika, poudarjeno pa je izkustveno učenje in učilnica v naravi) in geografski del (opisana sta učna poligona za samooskrbo Dole in Modraže).
V praktičnem delu je podrobneje opredeljena samooskrba ali permakultura na primerih dobre prakse, kjer velja izpostaviti dneva dejavnosti na Učnem poligonu za samooskrbo Dole, za katera sta predstavljena potek in evalvacija dela, in tabora na Učnem poligonu za ekoremediacije Modraže. Za oba tabora sta podani okvirni pripravi, potek dela in evalvacija narejenega. Ugotovljeno je, da bi se morali učitelji večkrat odločiti za izpeljavo pouka naravoslovja v konkretnem okolju, predvsem v nižjih razredih osnovne šole. Za takšen pouk pa se mora učitelj dobro vsebinsko in organizacijsko pripraviti. Vseskozi pa je pomembno, da se zavedamo, da je učenje o naravi v naravi neponovljiva izkušnja, ki jo otrok pridobi in trajno ohrani v svojem spominu.
Keywords: Samooskrba, osnovna šola, zgodnje naravoslovje, učna poligona Dole in Modraže.
Published in DKUM: 17.12.2015; Views: 3394; Downloads: 545
Full text (5,14 MB) |
5. NARAVOSLOVNI PROJEKT V VRTCU: Drevo, moj prijateljRomana Žnidar, 2015, undergraduate thesis Abstract: Diplomska naloga, Drevo, moj prijatelj, je praktično delo, kjer je v ospredju projektni način učenja naravoslovnih vsebin, ki otrokom omogoča, da preko aktivnega pristopa in lastne izkušnje pridejo do zastavljenega cilja.
Teoretičen del zajema predstavitev pomena zgodnjega naravoslovja v predšolskem obdobju, temeljne spoznavne in naravoslovne postopke, pomen raziskovanja pri odkrivanju naravnega okolja in vloga vzgojitelja pri slednjem. Sledi podrobna razčlenitev in zgradba projektnega dela kot učnega modela v predšolskem obdobju, podrobno so predstavljene posamezne etape le-tega.
V nadaljevanju je opisano drevo, od življenjsko pomembnih korenin, drevesne skorje in lubja, vejic in popkov, raznolikosti listov, drevesa kot življenjskega okolja, njihove ogroženosti, smrti drevesa.
Praktični del vsebuje vse elemente didaktične zasnove projekta, ki je trajal deset dni. Namen projekta je bil predstaviti konkreten primer aktivnega učenja v vrtcu na področju naravoslovja, kjer so skozi stopnje projektnega učnega dela v korelaciji z ostalimi področji kurikuluma izpeljane dejavnosti, temelječe na vodeni samostojni aktivnosti otrok. Vsak dan projekta je predstavljen z didaktično pripravo, opisom poteka dela in analizo zastavljenih dnevnih ciljev.
Keywords: drevo, projektno delo, aktivno učenje, naravoslovne sposobnosti in spretnosti, vloga vzgojitelja, zgodnje naravoslovje
Published in DKUM: 16.12.2015; Views: 4410; Downloads: 578
Full text (2,86 MB) |
6. RAZISKOVANJE SNOVI V VRTCUPetra Poštrak, 2015, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo "Raziskovanje snovi v vrtcu" posega na področju uvajanja zgodnjega naravoslovja. Teoretično so predstavljeni razvoj naravoslovnih sposobnosti, spretnosti, usvajanje temeljnih naravoslovnih postopkov, možnosti oblikovanja in izvajanja stalnih naravoslovnih kotičkov, ter vloga vzgojitelja ob tem.
V praktičnem delu smo izhajali iz dejstva, da otrok mora imeti možnost samostojnega raziskovanja in prepoznavanja snovi, s katerimi ima opravka vsak dan. S tem si pridobiva izkušnje in gradi prva spoznanja na področju naravoslovja ter razvija osnovne sposobnosti in spretnosti, kot npr. opazovanja, uporabe čutil, presipavanja, merjenja... V raziskavi smo prek opazovanja otrok ugotavljali, kakšne naravoslovne sposobnosti in spretnosti otrok pridobiva pri neusmerjenem raziskovanju v naravoslovnem kotičku. Otroci so imeli na voljo različne pripomočke in snovi iz domače kuhinje. Ugotovili smo, da ima neusmerjeno raziskovanje pozitiven vpliv na otroke. Razvijali so si domišljijo, pomnjenje, fino motoriko, spretnosti rokovanja s pinceto, cedilom, s sitom. Spretnosti mešanja snovi med seboj in prav tako ločevanja snovi s pripomočki. Spoznavali so snovi s čutili. Okušali so snovi, jih tipali, vonjali in opazovali.
Keywords: raziskovanje snovi, zgodnje naravoslovje, naravoslovne sposobnosti in spretnosti, naravoslovni postopki, naravoslovni kotiček.
Published in DKUM: 30.11.2015; Views: 2653; Downloads: 394
Full text (1,12 MB) |
7. RAZISKOVALNO UČENJE V VRTCUNataša Leskovar, 2015, undergraduate thesis Abstract: Raziskovalno učenje je sodobna metoda aktivnega učenja, pri katerem ustvarjamo pogoje, v katerih otroci čim bolj samostojno in na različne načine poskušajo reševati probleme. Takšno učenje omogoča pridobivanje kakovostnega znanja in povečuje motivacijo otrok za spoznavanje naravoslovnih vsebin, zato se za izvajanje naravoslovnih dejavnosti v vrtcu vedno bolj spodbuja uporaba pristopa raziskovalnega učenja. Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo predstavili strokovna teoretična izhodišča zgodnjega naravoslovja v vrtcu in pomen, pristop, načrtovanje ter izvajanje raziskovalnega učenja v predšolskem obdobju. Opredelili smo vlogo vzgojitelja pri raziskovalnem delu otrok in preučili dostopnost literature s tematiko raziskovalnega učenja. V drugem delu smo predstavili rezultate empirične raziskave, ki smo jo aprila 2015 izvedli v mestnih in vaških vrtcih. Z empirično raziskavo smo ugotavljali, kako vzgojitelji opredeljujejo pojem raziskovalnega učenja, kako pogosto in kje izvajajo naravoslovne dejavnosti s tem pristopom, kaj so za njih prednosti in pomanjkljivosti pristopa ter kako ocenjujejo dostopnost strokovne literature raziskovalnega učenja za predšolske otroke. Ugotovili smo, da vzgojitelji pravilno opredeljujejo pojem raziskovalnega učenja. Naravoslovne dejavnosti pogosto izvajajo s pristopom raziskovalnega učenja; najpogosteje v naravnem okolju. Kot prednost raziskovalnega učenja navajajo povečano motivacijo otrok za spoznavanje naravoslovnih vsebin. Ocenjujejo, da je dostopne dovolj strokovne literature za raziskovalno učenje otrok v vrtcu.
Keywords: raziskovalno učenje, zgodnje naravoslovje, predšolski otrok, vzgojitelj, vrtec
Published in DKUM: 13.10.2015; Views: 5934; Downloads: 932
Full text (771,99 KB) |
8. Zgodnje učenje in poučevanje naravoslovja z raziskovalnim pristopomDarija Petek, 2012, review article Abstract: V prispevku so predstavljena in kritično ovrednotena znanstvena spoznanja s področja zgodnjega učenja in poučevanja naravoslovja, temelječega na dejavnostih, ki otroku omogočajo aktivno vključevanje. Raziskovalni didaktični sistem pouka, ki temelji na reševanju problemov, lahko označimo kot eno temeljnih strategij personaliziranega učenja in njemu primernega načina poučevanja. Predstavlja sodoben in svež pristop v našem zgodnjem izobraževanju na področju naravoslovja, vse bolj pa je pomemben pri poučevanju v vseh šolskih obdobjih. Kot sodoben didaktični pristop je tudi del smernic EU za izobraževanje kot model IBSE (2007). Svoje didaktične temelje ima v več teorijah, pri čemer lahko izpostavimo konstruktivizem ter razvojni teoriji Vigotskega in Piageta. Procesno se veže na didaktični sistem problemskega pouka, ki sledi logiki spoznavnega procesa ter znanstvenega načina dela in razmišljanja. S pomočjo raziskovalnega pristopa sledimo dvema temeljnima ciljema izobraževanja: ohraniti radovednost otrok in trajen interes za znanje ter oblikovati sposobnosti, ki so potrebne za samostojno reševanje problemov. Ob tem je treba izpostaviti vlogo vzgojitelja kot kompetentnega odraslega, ki raziskovanje organizira, usmerja in vodi. Skozi raziskovalni pouk se dosegajo splošni in operativni cilji naravoslovnih vsebin v kurikulu za vrtce in spoznavanja okolja za prvo triletje OŠ.
Keywords: zgodnje učenje, naravoslovje, raziskovalni pristopi, aktivno učenje, reševanje problemov
Published in DKUM: 10.07.2015; Views: 3357; Downloads: 558
Full text (166,63 KB)
This document has many files! More... |
9. ZGODNJE NARAVOSLOVJE - SADJE V PRVEM RAZREDU OSNOVNE ŠOLEMaja Mežnarić, 2015, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo Zgodnje naravoslovje – Sadje v prvem razredu osnovne šole, je sestavljeno iz teoretičnega in praktičnega dela. Teoretični del zaokrožajo trije sklopi: psihološki (v njem so na kratko predstavljeni otroci, njihova psihologija, podrobneje pa opredeljene značilnosti šestletnih otrok), naravoslovni (pojasnjeno je naravoslovje, kako pomembno je začetno naravoslovje ter naravoslovna pismenost) in didaktični sklop (opredeljen je učni predmet Spoznavanje okolja, kjer se v edukacijski vertikali otroci prvič srečajo z naravoslovjem). V praktičnem delu so podani natančen načrt, izpeljava in evalvacija učne ure zgodnjega naravoslovja (vsebina sadja), ki zadošča teoretičnim zahtevam sodobnega pouka. Na osnovi narejenega ugotavljamo, da sodobne oblike in metode dela zahtevajo od učitelja daljšo in bolj natančno pripravo na pouk. Mlajši otroci morajo zaradi nezmožnosti abstraktnega mišljenja za lažjo predstavo delati s konkretnim materialom, saj otroci te starosti še niso popolnoma navajeni na sistem. Učitelj mora znati zato dobro predvidevati in v spremenjenih situacijah ustrezno odreagirati.
Keywords: zgodnje naravoslovje, prvo triletje, prvi razred, spoznavanje okolja, sadje
Published in DKUM: 21.04.2015; Views: 2167; Downloads: 260
Full text (2,38 MB) |
10. EKSPERIMENTIRANJE S KUHINJSKIMI PRIPOMOČKI V VRTCUViktorija Hribernik, 2014, undergraduate thesis Abstract: POVZETEK
Diplomsko delo z naslovom Eksperimentiranje s kuhinjskimi pripomočki v vrtcu je praktično diplomsko delo. Njegov poglavitni namen je predstavitev enostavnih eksperimentov s kuhinjskimi pripomočki s področja fizike, ki so primerni za izvajanje v vrtcu, ter pri tem navdušiti otroke za eksperimentalno delo in jim ob zanimivih eksperimentih približati fizikalne vsebine. Poudarek predstavljenih eksperimentov je na otrokovem samostojnem izvajanju, ob čemer otroci razvijajo sposobnosti opazovanja, problemskega razmišljanja in interpretacije rezultatov. Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in praktičnega dela. V teoretičnem delu smo podrobneje opredelili zgodnje naravoslovje in naravoslovne vsebine v vrtcu, predvsem vsebine s področja fizike. Podrobneje smo opisali tudi eksperimentalno delo in uporabo te metode v vrtcu. Praktični del vsebuje tri sklope eksperimentov, razdeljenih glede na fizikalno področje – statična elektrika, površinska napetost in zvok. V vsakem sklopu je opis fizikalne vsebine ter pet eksperimentov. Pri vsakem eksperimentu so navedene potrebščine, navodila za izvedbo, fizikalno ozadje ter evalvacija izvedbe v praksi. V drugem delu praktičnega dela so predstavljeni rezultati anketiranja otrok ter lastna opažanja ob izvajanju dejavnosti na oddelku otrok, starih od 3 do 6 let. Rezultati anket so pokazali, da je otrokom takšen način dela izredno zanimiv, in da si želijo v vrtcu še več eksperimentiranja. V zaključku smo ovrednotili zastavljene hipoteze ter opisali nadaljnje možnosti glede vpeljave eksperimentiranja in fizikalnih vsebin v dejavnosti v vrtcu.
Keywords: zgodnje naravoslovje, eksperimenti, fizika, statična elektrika, površinska napetost, zvok.
Published in DKUM: 10.12.2014; Views: 3271; Downloads: 638
Full text (1,35 MB) |
