| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 82
First pagePrevious page123456789Next pageLast page
1.
Etažna lastnina in povezane nepremičnine : magistrsko delo
Belmina Halvadžić, 2023, master's thesis

Abstract: Samostojna pravica je pravica, ki obstaja oziroma nastane, se prenaša, v kolikor je prenosljiva, in preneha neodvisno od nastanka, obstoja, prenosa ali prenehanja druge pravice. Samostojnost pravice je tipična značilnost pravice in glede na splošno pravilo je vsaka pravica samostojna. Nesamostojnost (akcesornost) pravice je izjema od splošnega pravila o samostojnosti pravice, zato mora biti ta značilnost pravice jasno opredeljena. Naša pravna ureditev, kljub predlogu pravnih strokovnjakov za dopolnitev 37. člena SPZ z novelo SPZ-B, zaenkrat ne vsebuje splošnega pravila, v katerem bi bile značilnosti nesamostojne (vključene) lastninske pravice posebej opredeljene. So pa bile z navedeno novelo spremenjene in dopolnjene določbe, ki se nanašajo na etažno lastnino, prav tako je bil uveden institut povezanih nepremičnin. V zvezi z etažno lastnino je bila dopolnjena ureditev njenega nastanka, pri čemer lahko izpostavimo predvsem dodatna pravila glede prehoda izvedenih stvarnih pravic z nepremičnine na posamezne dele v etažni lastnini v poslu ustanovitve etažne lastnine. Hipoteka, ki bremeni celotno nepremičnino, ki se razdeli na etažno lastnino, namreč preide na vse posamezne dele v etažni lastnini. Vsekakor pa se lahko določi tudi drugačen (omejen) prenos hipoteke na posamezne dele zgradbe v etažni lastnini, s tem da takšen omejen prenos hipoteke samo na nekatere posamezne dele zgradbe v etažni lastnini posega v položaj hipotekarnega upnika, zato je bistven pogoj za veljavnost takšnega omejenega prenosa njegovo soglasje. Po drugi strani pa se hipoteka, ki bremeni solastniški delež zemljiške parcele, ki je pravni temelj oblikovanja etažne lastnine, prenese samo na tiste posamezne dele, ki glede na delitev solastnine pripadajo solastniku s hipoteko obremenjenega solastniškega deleža. Glede pravne ureditve povezanih nepremičnin je treba poudariti, da je bila deležna številnih negativnih kritik. Po mnenju nekaterih teoretikov najbolj izstopa precej nenavaden četrti odstavek 127.b člena SPZ, ki omejuje nastanek povezanih nepremičnin, če na glavni ali pomožni nepremičnini obstaja zakonita predkupna ali odkupna pravica oziroma prepoved obremenitve ali odtujitve različnih upravičencev. Navedeno določilo daje obligacijskim pravicam neupravičeno velik pomen, ovira oblikovanje povezanih nepremičnin v praksi, prav tako pa ni jasna povezava s predkupno pravico, saj oblikovanje povezanih nepremičnin ne predstavlja prodaje nepremičnin. Za razliko od etažne lastnine, na področju povezanih nepremičnin, zaenkrat ni (objavljene) sodne prakse, prav tako gre za primerjalnopravno posebnost, tako da jih ni mogoče primerjati z tujimi ureditvami.
Keywords: samostojna lastninska pravica, vključena lastninska pravica, etažna lastnina, posamezni del stavbe, skupni del stavbe, povezane nepremičnine, glavna nepremičnina, pomožna nepremičnina, SPZ-B, zemljiška knjiga
Published in DKUM: 18.10.2023; Views: 439; Downloads: 85
.pdf Full text (1,28 MB)

2.
Pravna problematika večkratne odsvojitve iste nepremičnine s pregledom sodne prakse : magistrsko delo
Ana Čopar, 2023, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo je rezultat preučevanja problema večkratne prodaje nepremičnine. Ta problem sem preučevala s pomočjo zakonov in njihovih komentarjev, sodne prakse ter s študiranjem različnih publikacij in drugih bibliografskih virov. V delu je kompleksno predstavljen temeljni problem in z njim tesno povezane teme, katerih razumevanje je prav tako pomembno, če želimo razumeti bistvo problema. Če v grobem povem, katere teme so v tesni povezavi in sem jih obravnavala: zemljiškoknjižno pravo, zemljiška knjiga, zemljiškoknjižni postopek, temeljna načela zemljiškoknjižnega prava, prenos lastninske pravice na nepremičnini, kateri pogoji morajo biti izpolnjeni za veljaven prenos, večkratna prodaja nepremičnine, vloga dobre vere pri tem, institut izbrisne tožbe in kaj je prinesla novela ZZK-1C, ob vseh vidikih obravnavanja pa sem navedla tudi relevantno sodno prakso. Temeljno vodilo v stvarnem pravu je še danes ulpijanovo načelo, nemo plus iuris ad alium transferre potest quam ipse habet, ki pomeni, da nihče ne more na drugega prenesti več pravic, kot jih ima sam. Kolikor je to vodilo ključno, pa je izjemoma treba od njega odstopiti. Na nepremičninskem področju se odstop od tega načela opredeljuje kot načelo zaupanja v zemljiško knjigo. Publikacija zemljiške knjige je z leti in z razvojem pravnega prometa pridobivala pomen. Danes so na publikacijo v zemljiško knjigo vezani posebni pravni učinki. To sta predvsem pridobivanje pravic na nepremičninah in zaščita zaupanja v pravni promet. Ob tem se pojavlja problem, na katerega so ureditve in praksa morale dati rešitev. Kaj se zgodi v primeru pridobitve pravice na nepremičnini od zemljiškoknjižnega lastnika, ki v resnici ni lastnik. Tu je treba tehtati med dvema pomembnima vrednotama, in sicer med pravnim prometom na eni strani in varstvom lastnine na drugi strani. Na prvi pogled se zdi, da je rešitev kristalno jasna, v resnici pa ni tako. Gre za pridobitev lastninske pravice od nelastnika, ki predstavlja izjemo od prepovedi posega v lastninsko pravico, ki je ustavno zagotovljena pravica. Tu je dana prednost pravnemu prometu pred pravim stanjem lastninskih razmerij na nepremičnini. Ob podrobni preučitvi vidimo, da je kljub na videz očitni rešitvi še mnogo dejavnikov, ki nam postavljajo dodatna vprašanja, na katera odgovore najdemo v zakonodaji in sodni praksi.
Keywords: zemljiška knjiga, načelo zaupanja v zemljiško knjigo, varstvo pravnega prometa, dobra vera, lastninska pravica, prenos lastninske pravice na nepremičnini, raziskovalna dolžnost, izbrisna tožba.
Published in DKUM: 17.10.2023; Views: 180; Downloads: 36
.pdf Full text (1,08 MB)

3.
Varovalne stvarne pravice : magistrsko delo
Jan Dolenc, 2022, master's thesis

Abstract: Zaznambe, predznambe in maksimalno hipoteko zaradi pripadajočih lastnosti, ki omogočajo varovanje vrstnega reda vpisov v zemljiško knjigo, skupaj označujemo za varovalne stvarne pravice. Od ostalih civilnih pravic jih razlikuje predvsem njihova vsebina vključenega materialnopravnega upravičenja. Značilnosti in posebnosti varovalnih stvarnih pravic se odražajo skozi že uveljavljena načela zemljiškoknjižnega prava, ki predstavljajo temelj za obravnavo predmetnih pravic v okviru te magistrske naloge, in skozi posredno in neposredno povezanostjo s stvarnim pravom, obligacijskim pravom ter drugimi pravnimi področji. Kljub temu da si varovalne stvarne pravice med seboj delijo veliko skupnih lastnosti, ki jih medsebojno povezujejo in preko katerih je mogoče iskati vzporednice, se glede na določene značilnosti tudi medsebojno bistveno razlikujejo. Na medsebojne razlike med posameznimi instituti je mogoče opozoriti v zvezi z dodatnimi predpostavkami, ki so potrebne za njihovo pridobitev, v zvezi z rokom, v katerem jih je treba opravičiti, ter tudi glede na predpostavke za njihovo opravičenje v roku in njihov izbris iz zemljiške knjige. Tako bo na primer pri predlogu za vpis predznambe zadoščala zgolj verjetnost za kasnejšo pridobitev izvedene ali lastninske pravice, pri zaznambi spora, zaznambi izrednega pravnega sredstva in zaznambi izbrisne tožbe pa so predpostavke vezane na spremljajoč oziroma končan sodni postopek, ki predstavlja temeljni razlog za vpis teh varovalnih stvarnih pravic v zemljiško knjigo. V sklopu obravnavanja določene varovalne stvarne pravice je treba pozornost nameniti predvsem razvrščanju znotraj samih predznamb in zaznamb po vnaprej določenih in vzpostavljenih merilih. To nam omogoča ločeno obravnavo, izpostavo relevantnih razlik in iskanje povezav glede na to, proti komur učinkujejo posamezne predznambe in zaznambe, katero vrsto pravice omejujejo, kje se posledično vpisujejo v zemljiški knjigi, ali imajo pogojno izključujoče učinke na pozneje pridobljene izvedene in varovalne stvarne pravice ter katero vrsto vpisa v zemljiški knjigi se z njimi varuje.
Keywords: Načela zemljiškoknjižnega prava, zemljiška knjiga, zemljiškoknjižni postopek, stvarne pravice, zaznambe, predznambe, maksimalna hipoteka
Published in DKUM: 23.02.2023; Views: 1032; Downloads: 160
.pdf Full text (2,27 MB)

4.
Informatizacija poslovanja nepremičninskih organizacij
Melita Bojić, 2021, master's thesis

Abstract: Trg nepremičnin je zelo volatilen – v času konjunkture je v razcvetu, v času kriz v upadu. Gibanje cen in obseg prometa vedno določa razpoloženje lastnikov in investitorjev, ki se v nekem obdobju odločajo za investicije, dezinvesticije ali za nepremičninsko transakcijo, ki je posledica njihovih spremenjenih življenjskih ali poslovnih razmer. Slovenija je med državami, ki imajo enega najvišjih deležev zasebnega lastništva nepremičnin, zato je trg vedno aktiven. Po razpoložljivih podatkih Stanovanjskega sklada RS iz leta 2015 so lastniki večine stanovanj (91 %) bile fizične osebe, 6 % stanovanj je bilo v lasti javnega sektorja, lastniki 3 % stanovanj pa so bile druge pravne osebe. (STATISTIČNI URAD RS, 2021) Prodaja in nakup nepremičnin se je v svojih procesih, dokumentih, podatkovnih zbirkah in načinih dostopa do podatkov in dokumentov v zadnjih 30 letih zelo spremenila. Na spremembe je najbolj vplivala sprememba družbenega reda, ki smo jo doživeli v 90-ih letih prejšnjega stoletja, priključitev Slovenije Evropski uniji in harmonizacija domačih pravnih aktov z evropskim pravnim redom. V zadnjih tridesetih letih smo bili priča tudi neverjetnemu informacijskemu razvoju. Vse gospodarske in življenjske panoge so se zato temeljito spremenile, racionalizirale in modernizirale ter se preselile na splet. V zadnjem letu je napredek na področju digitalizacije pospešila tudi kriza covid-19. Med področji, ki se jih je ta kriza najbolj dotaknila, je tudi nepremičninsko področje. Zaradi omejitvenih ukrepov gibanja s ciljem zajezitve virusa je bilo neovirano kupiti ali prodati nepremičnino v večjem delu leta 2020 in v prvih tednih 2021 skoraj misija nemogoče. Želje ali potrebe po zamenjavi bivalne nepremičnine so se zaradi večtedenskega »lockdowna« bistveno povečale, saj je marsikdo ugotovil, da mu nepremičnina, v kateri biva, ne ustreza in jo je želel zamenjati. Digitalne rešitve so oglede nepremičnin v živo spremenile v virtualne. Klasične fotografije v nepremičninskih oglasih so vedno bolj dopolnjevali tudi video posnetki, ki se izdelujejo s pomočjo najnovejših multimedijskih orodij. Svetovne inovacije iz tega področja so se v zadnjih mesecih sočasno selile na lokalni trg. Panoramski posnetki okolice nepremičnin in 360-stopinjski videoposnetki njihovih interierjev spreminjajo resničnost v sodobno virtualno uporabniško izkušnjo. Do sedaj razvite spletne rešitve upravnih postopkov so se še bolj začele uporabljati, saj je bilo zaradi dela od doma moteno delovanje državnih organov, ki izvajajo najpomembnejše procese pri prenosu lastništva nepremičnin. Digitalizacija se nenehno razvija, trg nepremičnin pa vedno sledi vsem spremembam življenjskih trendov, zato se obe področji prepletata in dopolnjujeta. V nalogi je predstavljen razvoj področja nepremičninskega posredovanja od njegovega pravno potrjenega začetka leta 2003, stanje digitalnih rešitev na tem področju ter uporabniška izkušnja, ki je aktualna v tem trenutku. Nakazane so tudi smernice in predlogi prihodnjega razvoja. Če vas zanima tudi, kako je zaprašene arhive, polne papirnih dokumentov, nadomestila sodobna digitalna zbirka podatkov, vabljeni k branju raziskave.
Keywords: nepremičnine, nepremičninsko posredovanje, zemljiška knjiga Geodetska uprava RS, REN-Register nepremičnin, umetna inteligenca.
Published in DKUM: 29.06.2021; Views: 994; Downloads: 101
.pdf Full text (3,55 MB)

5.
Načelo zaupanja v zemljiško knjigo : magistrsko delo
Maja Makari, 2021, master's thesis

Abstract: Zakona, ZZK-1 v 8. členu in SPZ v 10. členu resda vsebujeta določbi z naslovom Načelo zaupanja v zemljiško knjigo, vendar še zdaleč nista edina člena, v katerem se načelo zaupanja v zemljiško knjigo odraža. Načelo zaupanja v zemljiško knjigo je namreč eno izmed temeljnih načel nepremičninskega prava. Z obravnavanim načelom je povezano načelo publicitete: Pozitivno stališče - na nepremičninah obstajajo samo tiste pravice, ki so vpisane v zemljiško knjigo, in negativno stališče - pravica na nepremičnini ne obstaja, če ni vpisana v zemljiško knjigo. Pomembna je tudi dobra vera. Namreč, samo tisti, ki se v dobri veri zanesejo na podatke v zemljiško knjigo ne sme trpeti škodljivih posledic. Poznamo glave in pomožne vpise v zemljiško knjigo, in čeprav je plomba opredeljena kot pomožni vpis je za načelo zaupanja zelo pomembna, saj naznanja začetek zemljiškoknjižnega postopka, s tem pa nastop publicitetnih učinkov, potrebnih za realizacijo načela zaupanja v zemljiško knjigo. V posebnem delu smo se srečali z najpogostejšimi pravnoposlovnimi prenosi lastninske pravice na nepremičninah, in primeri, kjer pride do izraza načelo zaupanja v zemljiško knjigo. To varuje pridobitelja le v primeru, če je pridobil pravico na poslovni podlagi. Obravnavana je dvojna prodaja nepremičnine. V tem primeru ravno zaradi načela zaupanja pride do zapletene situacije, saj je odsvojitelj v zemljiški knjigi še vedno naveden kot lastnik. V primeru materialno neveljavne vknjižbe, v primeru da je odvsojitelj drugič razpolagal z isto nepremičnino daje pravo možnost izbrisne tožbe, vendar ne proti dobrovernim tretjim. Pri priposestvovanju gre za originaren način pridobitve lastninske pravice, ki je v konfliktu s pravnoposlovno pridobljeno. Pravica, ki je pridobljena s priposestvovanjem, ne sme biti na škodo tistemu, ki je v dobri veri in v zaupanju v javne knjige pridobil pravico, še preden je bila s priposestvovanjem pridobljena pravica vpisana v javno knjigo (zemljiško knjigo). V primeru da pri pravnoposlovnem prenosu sodeluje le en (zunaj)zakonski partner, drug pridobi lastninsko pravico na nepremičnini originarno. Vpis v zemljiško knjigo je deklaratoren. Če bi se pa zakonec rad zaščitil pred nezaželenimi učinki tretjih, mora poskrbeti, da je njegova pravica vpisana. Pri nevpisanih nepremičninah ne more priti do uporabe načela zaupanja v zemljiško knjigo, saj zemljiška knjiga ne vsebuje podatka o nepremičnini. Situacije, ko ne izhajamo iz načela zaupanja v zemljiško knjigo, so lahko mnogo zahtevnejše pri vprašanju komu naj pravo da varstvo. Obstaja velika nevarnost kršitve pravic tretjih. Lastnik, ki se ne vpiše v zemljiško knjigo, konkurira dobrovernim tretjim, kateri pridobijo pravice na podlagi svoje dobrovernosti in zaupanja v zemljiško knjigo. Zakon opozarja na posledice, ki utegnejo doleteti tistega, ki bi se lahko vpisal v zemljiško knjigo, a tega ni storil. Načelo zaupanja tako tudi »kaznuje« imetnika nevpisane pravice Zakon določa listine, ki se štejejo za zemljiškoknjižno dovolilo. To je posadna listina, ta vsebuje izjavo zemljiškoknjižnega lastnika, da nasprotni stranki priznava izvirno (originarno) pridobitev lastninske pravice na nepremičnini in nadomestno zemljiškoknjižno dovolilo, s katerim se nadomešča pravnoposlovni prenos (derivativen prenos) lastninske pravice.
Keywords: Zemljiška knjiga, dobra vera, varnost pravnega prometa, dvojna prodaja, skupna lastnina, priposestvovanje, nevpisane nepremičnine, posadna listina, uskladitvena listina
Published in DKUM: 12.02.2021; Views: 1708; Downloads: 384
.pdf Full text (1,20 MB)

6.
Pravna ureditev stavbne pravice v slovenskem pravnem redu
Patricija Jazbec, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Stavbna pravica je stvarna pravica, ki se je v slovenskem pravnem redu pojavila leta 2003 z uvedbo Stvarnopravnega zakonika(SPZ). Po vsebini bi jo lahko primerjali z služnostjo, vendar je stavbna pravica svojevrstna stvarna pravica s povsem drugačnimi lastnostmi, kar izhaja že iz njene zakonske definicije. Gre namreč za stvarno pravico, ki omogoča ločeno lastništvo na zgradbi, brez hkratnega lastništva na zemljišču, na katerem je zgradba zgrajena. Stavbna pravica načeloma nastane na podlagi pravnega posla. Na podlagi pravnega posla lahko tudi preneha, poleg tega pa so možni tudi drugi načini prenehanja stavbne pravice, med katerimi je najpogostejši način najverjetneje prenehanje zaradi preteka časa, za katerega je bila ustanovljena. Stavbna pravica je stvarna pravica, ki se vpisuje v zemljiško knjigo, zaradi česar je potrebna usklajenost stvarnopravnih določb, ki urejajo stavbno pravico, tudi z določbami Zakona o zemljiški knjigi(ZZK-1). V svoji diplomski nalogi bom podrobneje predstavila pravno ureditev stavbne pravice v slovenskem pravnem redu. Najprej bom povzela njene temeljne lastnosti, nato pa bom na podlagi zakonske ureditve predstavila nastanek stavbne pravice, razmerje med lastnikom nepremičnine in imetnikom stavbne pravice in možne načine njenega prenehanja. Pri pisanju si bom pomagala tudi s pravno literaturo in s sodno prakso slovenskih sodišč. Na podlagi vsega bom na koncu poskušala predstaviti prednosti, ki jih prinaša ustanovitev stavbne pravice v primerjavi z ostalimi stvarnimi pravicami.
Keywords: stavbna pravica, zgradba, zemljišče, Stvarnopravni zakonik, zemljiška knjiga
Published in DKUM: 18.12.2018; Views: 1875; Downloads: 173
.pdf Full text (732,63 KB)

7.
Varstvo lastninske pravice s pregledom aktualne sodne prakse
Nastja Tuš, 2018, master's thesis

Abstract: Lastninska pravica je ena izmed temeljnih pravic civilnega prava in pomemben institut vsakega pravnega reda. Pomembno je, da je zato tudi z ustreznimi predpisi učinkovito varovana, saj kot izhaja iz sodne prakse, posegi v lastninsko pravico niso redki. Njeno varstvo urejajo tako mednarodni predpisi, kot ostale določbe državnega pravnega reda, ki jih najdemo v Ustavi in v zakonih. Pri nas lastninsko pravico vsebinsko opredeljujejo določbe Stvarnopravnega zakonika, vendar pa njenega pravnega varstva ne urejajo celovito. V njem so opredeljeni klasični zahtevki za varstvo lastninske pravice kot so lastninska tožba, publicijanska tožba in negatorna tožba, ostali zahtevki, ki nudijo pravno varstvo lastniku, pa so urejeni drugje. Tako motenjsko tožbo zraven Stvarnopravnega zakonika ureja v procesnem smislu Zakon o pravdnem postopku, izbrisno tožbo Zakon o zemljiški knjigi, obligacijsko varstvo lastninske pravice s popularno tožbo pa ureja Obligacijski zakonik. Obligacijsko varstvo lastninske pravice s popularno tožbo je sicer zasnovano širše, saj aktivno legitimacijo podeljuje širokemu krogu oseb, saj jo lahko vloži vsakdo, ki mu grozi večja škoda. Tudi dokazovanje predpostavk popularne tožbe je načeloma lažje, saj je dovolj, da škoda samo grozi, ni potrebno, da dejansko nastane. Stvarnopravno varstvo lastninske pravice z negatorno imsijsko tožbo, ki je neke vrste substitut popularni tožbi v določenih primerih, je namenjeno samo lastniku in bonitarnemu lastniku, ki izkažeta svojo pravico na stvari in dokažeta protipravnost dejanskega posega v svojo pravico, zato je v tem pogledu bolj togo od obligacijskega. Stvarnopravna ureditev pa seveda obsega še druge prej omenjene zahtevke. Lastninska tožba je ena izmed najbolj tipičnih tožb za varstvo lastninske pravice, prav tako pa je zaradi hitrosti postopka priljubljena tudi motenjska tožba, ki posestnika varuje pred vznemirjanjem njegove posesti. Tako stvarnopravna, kot obligacijska ureditev je namenjena varstvu lastninske pravice na premičninah in na nepremičninah. Velik pomen pri varstvu lastninske pravice na nepremičninah pa ima zaradi publicitetnega učinka vpisov tudi zemljiška knjiga in s tem povezano načelo zaupanja v zemljiško knjigo. Tako to načelo varuje vsakega dobrovernega pridobitelja lastninske pravice na nepremičnini, ki je zaupal v podatke zemljiške knjige. Institut izbrisne tožbe sanira materialnopravno nepravilne vknjižbe in tako predstavlja učinkovito varstvo tistega, čigar stvarna ali obligacijska pravica je bila s takšno vknjižbo kršena. To je lahko tudi pričakovani lastnik pri vzporednem razpolaganju, ki ima zemljiškoknjižno dovolilo na podlagi veljavnega zavezovalnega pravnega posla, nevknjiženi skupni lastnik proti vknjiženemu skupnemu lastniku preden se je v zemljiško knjigo na tem stanju vpisal dobroverni tretji, na splošno pa se jo lahko naperi proti vknjiženemu neresničnemu lastniku.
Keywords: lastninska tožba, publicijanska tožba, negatorna tožba, motenjska tožba, izbrisna tožba, popularna tožba, pričakovana pravica, vknjižena pravica, zemljiška knjiga.
Published in DKUM: 15.10.2018; Views: 2236; Downloads: 554
.pdf Full text (785,35 KB)

8.
Maksimalna hipoteka - primerjava ureditve v slovenskem in avstrijskem pravu
Mitja Jamšek, 2018, master's thesis

Abstract: Hipoteka in maksimalna hipoteka sta pravna instituta civilnega prava, ki imata zaradi svoje narave velik vpliv na gospodarstvo in posledično na delovanje države ter življenje posameznikov. Slovenija je zelo majhna in relativno mlada država, ki svoj pravni red kreira po vzoru večjih in starejših evropskih držav s kontinentalnim pravom, ki imajo več izkušenj z določenimi pravnimi problemi in njihovo ureditvijo. Slovenski zakonodajni organi so večino zakonov povzeli ali prevzeli od svojih germanskih kolegov. Takšno početje ima tako dobre, kakor tudi slabe posledice. Pozitivna posledica takšnega načina dela je, da se v slovenski pravni red prenašajo določbe, ki so že preverjene, saj so se v izvornih državah izkazale za učinkovite. Negativno posledico pa je moč zaznati v primerih, ko slovenski zakonodajalci prepišejo določbe iz tujih zakonov in ne upoštevajo celotnega konteksta teh določb ali pa jih ne prilagodijo na specifike slovenske pravne ureditve ter potrebe prakse. Pri raziskovanju in primerjavi slovenskega ter avstrijskega prava sem ugotovil, da maksimalna hipoteka v slovenskem pravu ni dovolj natančno urejena, predvsem je premalo fleksibilna. Maksimalna hipoteka se največkrat uporablja za zavarovanje gospodarskih kreditov in ima zato velik vpliv na trgovino in razvoj gospodarstva. Prav ta togost pravnega instituta maksimalne hipoteke, ki se kaže predvsem v zvezi z njenim prenašanjem med strankami, močno ovira trgovino in gospodarstvo. Zato menim, da bi morali slovenski zakonodajalci, v dobro razvoja slovenskega gospodarstva in posledično razvoja Slovenije, izboljšati zakonsko ureditev maksimalne hipoteke. Maksimalno hipoteko bi bilo potrebno urediti tako, da bi bila lažje prenosljiva in potrebno bi bilo omogočiti konverzijo ter delno konverzijo maksimalne hipoteke v klasično.
Keywords: civilno pravo, stvarno pravo, akcesornost, terjatev, zastavna pravica, zemljiška knjiga, nepremičnina.
Published in DKUM: 12.10.2018; Views: 1190; Downloads: 156
.pdf Full text (1,34 MB)

9.
Oblikovanje etažne lastnine na stavbni pravici v teoriji in praksi
Špela Rokavec, 2018, master's thesis

Abstract: Bistvo instituta stavbne pravice je v pravni ločitvi zgradbe od zemljišča, kar omogoča različen lastniški položaj na stavbi in zemljišču, zaradi česar pomeni odstop od načela superficies solo cedit. Enako velja tudi za etažno lastnino, ki omogoča, da se posamezni del stavbe določi kot samostojna stvar. Nepremičnine nastanejo v geodetskih postopkih, kjer se tudi ugotavljajo njihove lastnosti in se kot take evidentirajo v zemljiškem katastru in katastru stavb. Ko nepremičnina nastane in so znane njene lastnosti, kot so obseg, površina, meje itd., sledi določitev pravic, ki se vežejo nanjo. Te pravice pa se evidentirajo na podlagi zemljiškoknjižnih predlogov ali poočitve v zemljiško knjigo. Etažna lastnina se vzpostavi šele z vpisom v zemljiško knjigo. V skladu z 258. členom SPZ se lahko zgradba, ki je zgrajena na nepremičnini, obremenjeni s stavbno pravico, tudi razdeli v etažno lastnino ob upoštevanju zakonskih pogojev. Izvesti je treba delitev zgradbe na posamezne in skupne dele, pri čemer so posamezni deli takšni, da jih je mogoče posebej uporabljati, skupni deli pa služijo vsem ali vsaj več posameznim delom. V klasični etažni lastnini je glavni skupni del zemljišče, na katerem stoji stavba, in z vidika lastninske pravice se na to zemljišče prenaša pravno razmerje etažnih lastnikov na skupnih delih. Etažna lastnina se lahko vzpostavi samo na že zgrajeni zgradbi, zato bo investitor gradnje najprej praviloma pridobil stavbno pravico na zemljišču in sezidal zgradbo. Ko bo z gradnjo končal, bo z enostranskim pravnim poslom oblikoval etažno lastnino po pravilih SPZ. Posebnost take etažne lastnine bo v tem, da bo namesto zemljišča, na katerem stoji zgradba, skupni del predstavljala stavbna pravica. Imetništvo stavbne pravice pa bo enako, kot je pravno razmerje na skupnih delih, torej bo vsakemu posameznemu delu pripadal ustrezni delež udeležbe na stavbni pravici. Takšen režim etažne lastnine na zgradbi nima vpliva na prenehanje stavbne pravice, saj s potekom časa nastopijo enake pravne posledice in zgradba kot celota postane sestavni del zemljišča, na katerem je pred tem obstajala stavbna pravica. Iz razloga, da zgradba po prenehanju nima več lastnosti samostojne stvari, preneha tudi etažna lastnina. Lastnik oziroma lastniki zemljišča po prenehanju stavbne pravice pa lahko ponovno vzpostavijo etažno lastnino, če tako želijo. Stavba in njeni prostorski deli ostanejo vpisani v katastru stavb, kadar preneha stavbna pravica, kar pomeni, da prenehanje stavbne pravice ni podlaga za izbris stavbe in njenih prostorskih delov iz katastra stavb in tudi ne za prenehanje etažne lastnine. Posledica prenehanja je le ta, da prejšnji lastniki posameznih delov, če niso hkrati postali solastniki zemljišča, ki je obremenjeno s stavbno pravico, in če so ti različni od lastnika tega zemljišča, izgubijo lastninsko pravico na posameznih delih stavbe v etažni lastnini in soimetništvo stavbne pravice. Nov etažni lastnik postane lastnik zemljišča.
Keywords: načelo superficies solo cedit, stavbna pravica, etažna lastnina, preoblikovanje stavbne pravice v etažno lastnino, zemljiški kataster, kataster stavb, zemljiška knjiga
Published in DKUM: 24.09.2018; Views: 1939; Downloads: 347
.pdf Full text (1,17 MB)

10.
Primerjava institutov priposestvovanja, gradnje čez mejo nepremičnine in vlaganja v tujo nepremičnino v slovenskem in nemškem pravnem redu
Valentin Justin Tratnik, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Nepremičninsko pravo predstavlja del stvarnega prava že vse od razvoja te civilnopravne smeri. Pridobitev lastninske pravice na nepremičnini, kot najpomembnejše stvarne pravice, nam omogoča izvrševanje slednje z vsemi njenimi upravičenji in dolžnostmi. Instituti priposestvovanje, gradnja čez mejo nepremičnine in vlaganje v tujo nepremičnino vsak zase predstavljajo pomemben del nepremičninskega prava. Vsi trije rešujejo pravne probleme, ki lahko nastanejo z malomarnim, neveščim ali nepravilnim izvrševanjem lastninske pravice. Ob stvarnopravnih učinkih priposestvovanja in vlaganja v tujo nepremičnino se zdijo obligacijskopravni učinki gradnje čez mejo manj pomembni, pa vendar temu ni tako. Skozi primerjavo z nemško pravno ureditvijo sem izpostavil podobnosti in bistvene razlike med vsemi tremi instituti. Diplomsko delo je razdeljeno na 3 sklope. V prvem se opredelim do ureditve priposestvovanja v slovenskem pravnem redu, ki predstavlja enega izmed temeljnih načinov originarne pridobitve lastninske pravice. Poleg tega tudi predstavim kako je priposestvovanje urejeno v nemškem pravnem redu in ju primerjam. V drugem sklopu predstavim institut gradnje čez mejo nepremičnine, s katerim se sicer ne pridobi lastninske pravice, saj so pridobljene pravice zgolj obligacijsko pravne narave, pa vendar ima značilnosti s katerimi, ga lahko smiselno predstavim poleg priposestvovanja. Tudi tukaj bom primerjal nemško ureditev in predstavil bistvene razlike med njima. Tretji in hkrati zadnji sklop je namenjen institutu vlaganja v tujo nepremično. Ta se prima facie zdi precej neaktualen, pa vendar, pogosto pride do pravnih problemov, ki jih ta institut rešuje. Kot v prva dva, je tudi ta primerjan z nemško ureditvijo. V vseh treh sklopih je predstavljena tudi relevantna sodna praksa iz obeh pravnih sistemov, ki še dodatno ponazori življenjske primere oziroma rešitve le teh.
Keywords: stvarno pravo, nepremičninsko pravo, nepremičnina, priposestvovanje, dobra vera, lastniška posest, gradnja čez mejo nepremičnine, superficies solo cedit, zemljiška knjiga, vlaganje v tujo nepremičnino, lastninska pravica
Published in DKUM: 21.09.2018; Views: 1531; Downloads: 203
.pdf Full text (401,96 KB)

Search done in 0.26 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica