| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 691
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
1.
Kakovost življenja otrok z akutno limfoblastično levkemijo
Timotei Noah Horvat, 2025, undergraduate thesis

Abstract: Akutna limfoblastična levkemija (ALL) je najpogostejši malignom pri otrocih, katerega zdravljenje se je v zadnjih desetletjih močno izboljšalo. Kljub temu proces zdravljenja ključno vpliva na kakovost življenja otrok in njihovih družin. Namen zaključnega dela je ugotoviti, kakšna je kakovosti življenja otrok z ALL med zdravljenjem in poudariti dejavnike, ki nanjo vplivajo.
Keywords: kakovost življenja, otroci, akutna limfoblastična levkemija, zdravstvena nega, psihosocialna podpora, vloga medicinske sestre, starši.
Published in DKUM: 05.01.2026; Views: 0; Downloads: 6
.pdf Full text (675,27 KB)

2.
Duševno zdravje na delovnem mestu: razvoj celostnih podpornih programov za medicinske sestre
Sara Pungartnik Goličnik, 2025, master's thesis

Abstract: Uvod: Narava dela medicinskih sester povečuje tveganje za pojavnost težav v duševnem zdravju. V svetu je prepoznana potreba po podpori duševnemu zdravju medicinskih sester na delovnem mestu. Namen zaključnega dela je pregledati razvoj celostnih podpornih programov za medicinske sestre na področju duševnega zdravja na delovnem mestu. Metode: Izveden je bil pregled znanstvene literature v angleškem jeziku. Iskali smo po podatkovnih bazah CINAHL, PubMed, MEDLINE in Web of Science. Izvedli smo oceno kakovosti vključenih raziskav. Rezultati: V analizo smo vključili 19 raziskav. Oblikovali smo glavno temo, poimenovano »celoviti programi za podporo duševnemu zdravju na delovnem mestu za medicinske sestre«, in štiri podteme: »programi za izboljšanje delovnega okolja in delovnega procesa«, »programi sprostitvenih in ustvarjalnih tehnik«, »programi čuječnosti za promocijo duševnega zdravja« in »digitalni programi za izboljšanje duševnega zdravja«. Razprava in zaključek: Obstoječe intervencije in programi za podporo duševnega zdravja za medicinske sestre imajo omejitve in se dotikajo samo enega področja. Z razvojem celovitih programov za podporo duševnega zdravja bi se poklicna kakovost življenja medicinskih sester izboljšala, prav tako pa tudi kakovost oskrbe.
Keywords: duševno blagostanje, delovno okolje, intervencijski programi, intervencije na področju duševnega zdravja, zdravstvena nega
Published in DKUM: 16.12.2025; Views: 0; Downloads: 26
.pdf Full text (1,20 MB)

3.
Dejavniki tveganja za pooperativno slabost in bruhanje
Danijel Jurkovič, 2025, undergraduate thesis

Abstract: PONV ostaja pogost zaplet, ki pomembno vpliva na okrevanje pacientov po operaciji. Čeprav se Apfelova lestvica še vedno pogosto uporablja za oceno tveganja, nove raziskave kažejo, da je za zanesljivo napoved potrebna celostna, na osebo osredotočena obravnava. Pomembni dejavniki tveganja vključujejo ženski spol, starost, trajanje operacije, uporabo inhalacijskih anestetikov in opioidov, intraoperativno izgubo krvi, nezadostno tekočinsko terapijo ter psihološke dejavnike, kot je anksioznost. Učinkovito preprečevanje PONV zahteva individualiziran pristop, zgodnje prepoznavanje tveganja, ustrezno farmakološko in nefarmakološko profilakso ter dobro sodelovanje vseh članov zdravstvenega tima. Za razvoj natančnejših orodij za oceno tveganja in optimizacijo klinične prakse so potrebne nadaljnje raziskave.
Keywords: pooperativna slabost in bruhanje, dejavniki tveganja, zdravstvena nega
Published in DKUM: 16.12.2025; Views: 0; Downloads: 17
.pdf Full text (683,36 KB)

4.
Delovna obremenitev negovalnega kadra v urgentni dejavnosti
Vesna Rebernišek, 2025, master's thesis

Abstract: Uvod: Urgentni oddelki predstavljajo visoko obremenjeno delovno okolje, kjer negovalni kader opravlja številne klinične in neklinične naloge. Zaradi visokih delovnih zahtev je ključna kvantifikacija delovne obremenitve, ki vpliva na kakovost oskrbe in varnost pacientov. Metode: Izvedena je bila deskriptivna presečna študija s časovnim opazovanjem 67 pacientov na slovenskem urgentnem oddelku. Beležen je bil čas, porabljen za različne klinične in neklinične postopke in posege, ter analizirana povezava med značilnostmi pacientov in obremenitvijo kadra. Rezultati: Primerjalna analiza ni pokazala statistično pomembnih razlik v številu posegov glede na spol, starost, pomičnost in triažno kategorijo pacientov. Največ časa so zahtevali pospravljanje reanimacijskega prostora (30 min) in diagnostične preiskave (24 min). Razprava in zaključek: Rezultati potrjujejo, da starejši, pomični pacienti rumene triažne kategorije predstavljajo večjo obremenitev negovalnega kadra. Kvantifikacija delovne obremenitve omogoča optimizacijo kadrovskih virov in izboljšanje oskrbe pacientov.
Keywords: delovna obremenitev, urgentna zdravstvena nega, časovna analiza, kakovost oskrbe
Published in DKUM: 15.12.2025; Views: 0; Downloads: 5
.pdf Full text (2,00 MB)

5.
Obravnava pacientov odvisnih od psihoaktivnih substanc s pridruženo duševno motnjo
Nuša Kirbiš, 2025, master's thesis

Abstract: Uvod: Dvojna diagnoza se uporablja za opis oseb, ki imajo hkrati težave z duševnim zdravjem ter težave, povezane z uporabo drog ali alkohola. Namen zaključnega dela je raziskati obravnavo pacientov, ki so odvisni od psihoaktivnih substanc in imajo pridruženo duševno motnjo. Metode: Pri izdelavi zaključnega dela smo izvedli pregled literature s področja odvisnosti od psihoaktivnih substanc pri pacientih s pridruženo duševno motnjo. Uporabili smo podatkovne baze PubMed, SAGE Journals, Science Direct in CHINAL Ultimate (ESCO). Potek iskanja literature je prikazan s PRISMA diagramom. Moč dokazov smo ovrednotili s piramidno hierarhijo dokazov, kritično oceno člankov pa izvedli z JBI orodjem. Rezultati: V končno analizo je bilo vključenih sedem člankov, ki so ustrezali izbranim kriterijem. Ugotovljeno je, da je najučinkovitejša integrirana in celostna obravnava, ki hkrati obravnava odvisnost in pridruženo duševno motnjo. Pristop vključuje kombinacijo različnih terapevtskih metod (zlasti kognitivno-vedenjsko terapijo, motivacijski intervju, družinsko in skupinsko terapijo) ter poudarja pomen psihosocialnih dejavnikov in vzpostavljanja kakovostnega terapevtskega odnosa. Razprava in zaključek: Integrirana in celostna obravnava se izkazuje kot ključna pri učinkovitem zdravljenju pacientov z dvojno diagnozo. Potrebne so dodatne raziskave, ki bi obravnavale dolgoročno učinkovitost posameznih pristopov ter možnosti njihovega uvajanja v širšo klinično prakso.
Keywords: odvisnost, komorbidnost, psihoaktivne snovi, duševna motnja, zdravstvena nega
Published in DKUM: 18.11.2025; Views: 0; Downloads: 34
.pdf Full text (1,47 MB)

6.
Obravnava novorojenčka in dojenčka z nizko porodno težo na domu
Aneja Bohinec, 2025, undergraduate thesis

Abstract: Uvod: Zdravje v času nosečnosti, poroda in zgodnjega otroštva ključno vpliva na zdravje v odrasli dobi ter je pokazatelj zdravja prebivalstva. Pojavnost novorojenčkov in dojenčkov z nizko porodno težo je kljub upadanju v zadnjih letih še vedno zelo visoka. Namen zaključnega dela je raziskati, kakšna je obravnava novorojenčka in dojenčka z nizko porodno težo na domu. Metode: Uporabili smo deskriptivno metodo dela. Iskanje literature smo izvedli s pomočjo iskalnih nizov v mednarodnih podatkovnih bazah: PubMed, CINAHL Ultimate, Cochrane Library, MEDLINE, Web of Sciences in COBISS. Potek iskanja literature smo prikazali s PRISMA diagramom. Prav tako smo uporabili narativni opis, ki nam je omogočil celovito razumevanje in interpretacijo zbranih podatkov. Rezultati: Od 134 zbranih virov smo v analizo na koncu vključili 3 vsebinsko primerne članke ter 1 poročilo. Diplomirana medicinska sestra v patronažnem varstvu se osredotoča na pravilno izvajanje intervencij za zadovoljitev osnovnih potreb novorojenčka in dojenčka (prehranjevanje, higiena, spanje). Razprava in zaključek: Program preventivnih obiskov v patronažnem varstvu deluje kot mehanizem za zagotavljanje potreb otroka in družine, nudi socialno podporo družinam ter povezavo z zdravstvenimi storitvami. Obiski na domu, ki sledijo skrbno zasnovanim intervencijskim protokolom, pozitivno vplivajo na zdravje, rast in razvoj otrok z nizko porodno težo.
Keywords: Otrok, ki tehta manj kot 2500 g, patronažna zdravstvena nega, preventiva
Published in DKUM: 18.11.2025; Views: 0; Downloads: 12
.pdf Full text (1,01 MB)

7.
Opis, analiza in vrednotenje modela promocije zdravja na področju zdravja študentov zdravstvene nege
Benjamin Habinc, 2025, master's thesis

Abstract: Uvod: Zdravje vključuje fizično, duševno in socialno blagostanje ter presega zgolj odsotnost bolezni. Promocija zdravja je temeljna naloga zdravstvene nege, saj prispeva k zmanjševanju zdravstvenih neenakosti in k višji kakovosti življenja. Model promocije zdravja Pender združuje kognitivne, vedenjske, okoljske dejavnike posameznika in nudi okvir za razumevanje zdravstvenega vedenja. Namen zaključnega dela je opisati, analizirati in evalvirati Model promocije zdravja teoretičarke Pender. Metode: Opravili smo opis, analizo in vrednotenje teorije po modelu Pajnkihar (2013). Iskanje literature je potekalo v PubMed, EBSCOhost (CINAHL Ultimate in MEDLINE) in SAGE z vrednotenjem po hierarhiji dokazov in JBI orodjih. Rezultati: V analizo je bilo vključenih osem raziskav. HPM je omogočil identifikacijo dejavnikov, kot so samoučinkovitost, ovire in socialna podpora, ki vplivajo na vedenje študentov glede gibanja, prehrane, obvladovanja stresa in e-zdravstvene pismenosti. Diskusija in zaključek: Model je ustrezen teoretični okvir za preučevanje zdravega vedenja študentov zdravstvene nege saj omogoča prepoznavanje dejavnikov, kot so samoučinkovitost, socialna podpora in zdravstvena pismenost ter je učinkovit pri oblikovanju intervencij, ki izboljšujejo prehrano, telesno aktivnost, obvladovanje stresa in e-zdravstveno pismenost.
Keywords: zdravstvena nega, teorija, zdravo vedenje, mladostniki
Published in DKUM: 27.10.2025; Views: 0; Downloads: 93
.pdf Full text (1,00 MB)

8.
Intervencije za izboljševanje zadovoljstva pri delu v zdravstveni negi
Eva Slodnjak, 2025, master's thesis

Abstract: Uvod: Zdravstveni delavci predstavljajo temelj zdravstvenega sistema, njihovo zadovoljstvo na delovnem mestu pa je ključno za zagotavljanje kakovostne oskrbe pacientov. Namen zaključnega dela je bil na podlagi pregleda literature raziskati intervencije za izboljševanje zadovoljstva pri delu v zdravstveni negi. Metode: Izvedli smo pregled literature. Iskanje znanstvene literature je potekalo v podatkovnih bazah CINAHL Ultimate (EBSCO), ScienceDirect, PubMed, Cochrane Library in dodatno v iskalniku Google Učenjak. Potek pregleda smo predstavili s pomočjo PRISMA diagrama. Moč dokazov smo presojali s pomočjo hierarhije dokazov. Kritično oceno smo izvedli s pomočjo orodja JBI za oceno sistematičnih pregledov in sintez. Izvedli smo vsebinsko analizo. Rezultati: Izmed 103 zadetkov smo v končno analizo vključili 6 raziskav. Oblikovali smo glavno kategorijo intervencije izboljševanja zadovoljstva pri delu v zdravstveni negi in štiri podkategorije: organizacijske intervencije, vodstvene in komunikacijske intervencije, psihosocialne intervencije in intervencije za krepitev motivacije. Razprava in zaključek: Intervencije za izboljševanje zadovoljstva pri delu so pozitivno vplivale na fizično, psihosocialno počutje ter splošno zadovoljstvo na delovnem mestu. Ugotavljamo, da so potrebni različni ukrepi, med katerimi so ključni sistematično uvajanje učinkovitih intervencij za povečanje zadovoljstva zaposlenih in pacientov, podpora vodstvenega kadra, reševanje kadrovske problematike ter strateško vplivanje na percepcijo poklica v širši družbi.
Keywords: intervencije, zadovoljstvo pri delu, zdravstvena nega
Published in DKUM: 27.10.2025; Views: 0; Downloads: 27
.pdf Full text (1006,51 KB)

9.
Vpliv hiperkinetične motnje vedenja pri otroku na kakovost življenja družine
Karin Lukovnjak, 2025, undergraduate thesis

Abstract: Hiperkinetična motnja vedenja je pogosta nevrološko-razvojna motnja, ki se pri otrocih kaže kot hiperaktivnost, impulzivnost, motnje pozornosti in socialne težave. Negativno vpliva na otrokovo delovanje v šoli in družini ter povzroča stres in čustveno izčrpanost staršev. Namen zaključnega dela je preučiti ta vpliv. Uporabili smo deskriptivno metodo dela. Znanstveno literaturo smo iskali v mednarodnih podatkovnih bazah PubMed, CINAHL Ultimate in Web of Science, in sicer s pomočjo iskalnega niza. Upoštevali smo smernice PRISMA. Vključene članke smo prikazali v evalvacijski tabeli in jih vsebinsko analizirali. Izmed 447 raziskav smo jih v končno analizo vključili 10. Ugotovili smo, da motnja pri otroku bistveno zmanjšuje kakovost življenja družine. Pri vsebinski analizi smo določili glavno kategorijo in tri podkategorije: (1) razvojne in vedenjske posledice, (2) čustvene in socialne posledice v družinskem okolju ter (3) družinske obremenitve in prilagoditve. Hiperkinetična motnja vedenja pri otroku močno obremeni družino, povzroča stres ter zahteva prilagajanje in podporo. Ključne so jasne rutine in sodelovanje s strokovnjaki. Celosten pristop, ki vključuje otroka in družino, izboljšuje kakovost življenja vseh članov.
Keywords: ADHD, otrok, družinska dinamika in izzivi, zdravstvena nega
Published in DKUM: 24.10.2025; Views: 0; Downloads: 10
.pdf Full text (757,28 KB)

10.
Fluktuacija zaposlenih v zdravstveni negi v zdravstveni organizaciji javnega sektorja
Anja Kompara, 2025, master's thesis

Abstract: Magistrska naloga se osredotoča na fluktuacijo zaposlenih v zdravstveni negi ter motivacijske dejavnike, ki vplivajo na njihovo odločitev za ostanek ali odhod iz organizacije. Raziskava je bila izvedena v Splošni bolnišnici »dr. Franca Derganca« Nova Gorica, ki se podobno kot številne druge zdravstvene ustanove sooča s kadrovskimi izzivi. V teoretičnem delu smo na podlagi pregleda strokovne literature opredelili temeljna izhodišča raziskave, in sicer področje ravnanja z zaposlenimi, fluktuacijo s poudarkom na njenih stopnjah, vzrokih in posledicah, motivacijske dejavnike ter zadovoljstvo pri delu, kot tudi strategije za zadrževanje kadra, pri čemer smo poudarili pomen vloge srednjega in višjega managementa. Empirični del temelji na kvantitativni metodi (anketni vprašalnik) in kvalitativni metodi (intervjuji z vodjami zdravstvene nege). Rezultati so pokazali, da organizacija kljub aktivnemu zaposlovanju še ni dosegla števila zaposlenih iz leta 2019, kar potrjuje kadrovski primanjkljaj. Stopnja fluktuacije je bila najvišja v letu 2022, kar sovpada z obdobjem po pandemiji covida-19. Zaposleni kot najpomembnejše motivacijske dejavnike navajajo redno plačo, dobre odnose, občutek varnosti in spoštovanje s strani vodje. Razlike so bile zaznane glede na spol in generacije – zlasti pri pohvali in usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja. Vodje se zavedajo svoje vloge pri motiviranju, vendar poročajo o omejitvah, kot so pomanjkanje časa, sistemske omejitve in neustrezna orodja. Glede na zbrane rezultate raziskave naloga predlaga konkretne izboljšave na področju strukturiranih pogovorov z zaposlenimi, sistematičnega uvajanja mentorstva, krepitve vodstvenih kompetenc ter vzpostavitve bolj preglednih in pravičnih sistemov nagrajevanja. Predlagani ukrepi lahko bistveno prispevajo k večji kadrovski stabilnosti in boljšemu delovnemu vzdušju. Zaključno delo tako predstavlja uporabno izhodišče za učinkovitejše strateško upravljanje kadrov v zdravstvenih organizacijah.
Keywords: fluktuacija, motivacija zaposlenih, zadrževanje kadra, vodenje zaposlenih, zdravstvena nega.
Published in DKUM: 24.10.2025; Views: 0; Downloads: 23
.pdf Full text (2,15 MB)

Search done in 0.13 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica