| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


71 - 80 / 249
First pagePrevious page45678910111213Next pageLast page
71.
Analiza vzrokov in opis vrste poškodbe glave obravnavanih v podravski regiji med leti 2006 - 2008.
Amadeja Živko, 2012, undergraduate thesis

Abstract: V prvem delu diplomske naloge je predstavljena anatomija glave in fiziologija možganov s poudarkom na fizioloških procesih v živčnem traktu. Sledi opis vrst poškodb glave, zapleti pri poškodbah glave in prognoza bolnikov s poškodbo glave. Predstavljeno je konzervativno in operativno zdravljenje poškodb glave, zdravstvena nega bolnika s poškodbo glave in njegova socialna, fizična in profesionalna rehabilitacija. V empiričnem delu je prestavljena analiza vzrokov poškodbe glave, vrst poškodb glave in primerjava poškodb in vzrokov poškodb med leti od 2006 do 2008 v Splošni bolnišnici Dr. Jožeta Potrča Ptuj. Najpogostejši vzrok poškodbe glave je prometna nesreča, najpogostejša vrsta poškodbe glave pa je pretres možganov. Razlike med poškodbami med leti od 2006 do 2008 obstajajo, razlike med vzroki poškodb med leti od 2006 do 2008 prav tako obstajajo.
Keywords: poškodba glave, medicinska sestra, pacient, zdravljenje, zdravstvena nega, negovalne diagnoze.
Published: 07.06.2012; Views: 2194; Downloads: 271
.pdf Full text (1,33 MB)

72.
KLOPNI MENINGOENCEFALITIS PRI OTROKU IN POMEN DIAGNOSTIKE
Anja Planinšek, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo opisuje klopni meningoencefalitis pri otroku, in sicer opis povzročitelja in prenašalca bolezni, potek obolenja, pomen diagnostike za potrditev diagnoze ter zdravljenje in posledice, ki jih bolezen pušča za seboj. Pri izdelavi diplomskega dela nam je bila v veliko pomoč tako domača kot tuja literatura. Uporabili smo deskriptivno metodo dela. Diplomsko delo smo obogatili z raziskavo, ki smo jo izvedli s pomočjo anonimnega anketnega vprašalnika. Preiskovanci so bili starši malih, predšolskih in šolskih otrok, torej otrok v starosti od enega pa do 15 let. Razdelili smo 40 anketnih vprašalnikov na območju Maribora in v njegovi okolici. Vprašalnik je obsegal 19 vprašanj zaprtega in polodprtega tipa. Podatke, pridobljene v raziskavi, smo uredili, grafično oblikovali in prikazali s pomočjo računalniških programov Microsoft Excel in Microsoft Word. Ugotovili smo, da so ljudje že slišali za obolenje klopni meningoencefalitis, vendar se nevarnosti te bolezni dandanes še premalo zavedajo. To dejstvo pojasnjuje izredno majhno število cepljenih otrok v Sloveniji. Prav tako starši premalo zaščitijo svoje otroke pred klopi z repelenti in primerno zaščitno obleko. V delokrogu medicinske sestre bo v prihodnje potrebno dajati večji poudarek na preventivo, saj je veliko lažje osveščati ljudi o preventivi zdravega življenja, kot pa se ukvarjati s kurativo.
Keywords: klopni meningoencefalitis, otrok, medicinska sestra, diagnostika, cepljenje, zdravljenje, posledice
Published: 07.06.2012; Views: 2133; Downloads: 378
.pdf Full text (527,31 KB)

73.
Anksioznost pri mladih
Tina Lavrič, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Anksioznost je občutje, ki lahko posameznika prizadene na telesnem in psihičnem področju in s tem vpliva na njegovo prihodnost. V življenju mladostnika prihaja do številnih situacij, ki lahko pripeljejo do anksioznosti, kar pa pogosto vpliva na njihovo mišljenje, koncentracijo in uspešnost. V diplomskem delu smo opisali obdobje mladostništva in zanj značilne razvojne naloge. V nadaljevanju smo podrobneje predstavili anksioznost in anksiozne motnje, zdravljenje in zdravstveno vzgojo pri anksioznem bolniku. Poudarili smo značilnosti anksiozne simptomatike pri mladih ter vpliv anksioznosti na mladostnikovo življenje s poudarkom na učno uspešnost. V empiričnem delu smo predstavili rezultate raziskave, ki je bila opravljena v mesecu aprilu 2011 na eni izmed srednjih šol v Sloveniji. V raziskavo je bilo vključenih 100 polnoletnih dijakov četrtega letnika. Rezultate smo pridobili z anonimnim anketnim vprašalnikom, ki je vseboval osem vprašanj zaprtega in polodprtega tipa. Za ugotavljanje anksioznosti smo uporabili Burnsov seznam anksioznosti. Zanimalo nas je, kateri simptomi občutja in misli anksioznosti se najpogosteje pojavljajo pri mladostnikih ter ali mladostniki z izraženo višjo stopnjo anksioznosti dosegajo slabše učne uspehe. Ugotovitve so pokazale, da pri anketiranih mladostnikih med simptomi anksioznosti prevladuje občutek utrujenosti, slabosti in hitre izčrpanosti, prav tako pogosto je stiskanje in slabost v želodcu, občutek pritiska v prsih, razbijanje srca in nespečnost. Med najpogostejšimi anksioznimi občutji prevladujejo strah, bojazen in skrb ter občutek notranje napetosti in vznemirjenosti. Ugotovili smo tudi najpogostejše anksiozne misli, med katerimi prevladujejo težave z zbranostjo, vrvenje ali beganje misli ter strah, da se bo zgodilo nekaj strašnega. Prav tako je bilo ugotovljeno, da anketirani mladostniki z izraženo višjo stopnjo anksioznosti dosegajo slabše učne uspehe.
Keywords: mladostnik, anksioznost, zdravljenje, zdravstvena vzgoja
Published: 07.06.2012; Views: 3853; Downloads: 1043
.pdf Full text (727,23 KB)

74.
VPLIV KRONIČNE RANE NA KAKOVOST ŽIVLJENJA
Irena Podgrajšek, 2012, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu so predstavljene rane, ki so neizogiben del našega življenja. Opisani so etiologija in tipi ran, proces in motnje celjenja ter vplivi na celjenje. Pri oskrbi kronične rane ima pomembno vlogo tudi patronažna medicinska sestra, ki pomembno vpliva na izboljšanje kakovosti življenja v zdravstveni negi pacienta z ranami. Celjenje kroničnih ran in spremenjena samopodoba posežeta v dotedanjo kakovost posameznikovega življenja, saj se posameznik le stežka privadi na spremembe v svoji samopodobi. Pogosto je potrebno spremeniti življenjski stil, navade in se prilagoditi, pri tem pa pacient s kronično rano potrebuje čas, pa tudi strpnost in spodbudo okolja. V empiričnem delu je uporabljena kvantitativna metoda raziskovanja, s pomočjo katere smo ocenjevali vpliv kronične rane na kakovost življenja. V raziskavo je bilo vključenih 30 pacientov s kroničnimi ranami na terenu. Rezultati raziskave so pokazali, da kronična rana vpliva na kakovost življenja. Največji oviri pri vsakdanjih aktivnostih sta bolečina in neprijeten vonj, anketiranci pa so najpogosteje ovirani pri kopanju in umivanju, gibanju, socialnih stikih, rekreaciji in športu. Pri tem potrebujejo pomoč, katero jim nudijo svojci. Pogosto so prisotni občutki razdražljivosti, negotovosti, jeze. Anketiranci menijo, da se najdlje celi golenja razjeda, v povprečju 12 mesecev in več.
Keywords: kronične rane, kakovost življenja, zdravstvena nega, zdravljenje, patronažna medicinska sestra
Published: 11.06.2012; Views: 3597; Downloads: 700
.pdf Full text (443,13 KB)

75.
Varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zavodu in na prostosti
Klemen Ogrin, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zavodu in na prostosti se izreče osebam, ki so bile v času storitve kaznivega dejanja v stanju neprištevnosti ali bistveno zmanjšane prištevnosti. Sodišče s pomočjo psihiatričnega izvedenca razsodi o neprištevnosti in bistveno zmanjšani prištevnosti. Ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zavodu lahko traja največ pet let. V Sloveniji se ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zavodu izvaja v Enoti za forenzično psihiatrijo, ki je tudi edina ustanova v Sloveniji primerna za izvajanje ukrepa obveznega psihiatričnega zdrsvljenja in vastva v zavodu. Ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja na prostosti lahko traja največ dve leti in se izvaja v psihiatričnih ambulantah. Sodišče pri obeh ukrepih obveznega psihiatričnega zdravljenja vsakih šest mesecev določi ali je potrebno nadaljnje zdravljenje in ali je zdravljenje uspešno. Pri ukrepu obveznega psihiatričnega zdravljenja se poraja tudi vprašanje o kršenju človekovih pravic, saj se pacienti ne zdravijo prostovljno. Preverjali smo tudi tri hipoteze, pri čemer smo hipotezo: Ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja na prostosti ni primeren, saj lahko oseba, kljub zdravljenju izvrši še kakšno hudo kaznivo dejanje, ovrgli. Hipotezo: V Nemčiji je ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zavodu in na prostosti bolj uspešen, saj vsakemu obsojencu sodišče določi nadzornika, ki mu pomaga in ga spodbuja tekom zdravljenja, smo potrdili, kar smo naredili tudi pri zadnji hipotezi: Psihiatrično zdravljenje ni vedno uspešno in učinkovito, saj so nekatere duševne bolezni trajne.
Keywords: kazensko pravo, varnostni ukrep, obvezno psihiatrično zdravljenje, neprištevnost, zmanjšana prištevnost, Enota za forenzično psihiatrijo, človekove pravice, diplomske naloge
Published: 16.10.2015; Views: 1513; Downloads: 255
.pdf Full text (602,65 KB)

76.
77.
78.
79.
80.
Search done in 0.32 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica