| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


241 - 249 / 249
First pagePrevious page16171819202122232425Next pageLast page
241.
Prehrana pri bolniku z rakom trebušne slinavke
Nina Božnik, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Uvod: Rak trebušne slinavke je bolezen, ki se dandanes vse pogosteje pojavlja med populacijo po vsem svetu in je ena izmed najbolj zahtevnih in kompleksnih oblik raka. Na njegov nastanek vpliva več dejavnikov. Namen raziskave je ugotoviti, kako prehrana vpliva na razvoj bolezni in njen pomen v času zdravljenja.Raziskovalne metode: Uporabili smo deskriptivno metodo dela z analizo in sintezo podatkov iz angleške in slovenske literature, ki smo jo iskali v podatkovnih bazah PubMed, MEDLINE, CINAHL in Wiley, s pomočjo vključitvenih in izključitvenih kriterijev, ki smo si jih zadali. V analizo smo zajeli 6 člankov.Rezultati: Ugotovili smo, da so uživanje večjih količin rdečega in prekajenega mesa, maščob, preveč soljena prehrana in uživanje alkohola, predvsem žganih pijač, eni izmed ključnih dejavnikov tveganja za razvoj raka trebušne slinavke. Informiranost in podpora glede uživanja ustrezne prehrane pri bolnikih z rakom trebušne slinavke je pomembna, saj se s stabilizacijo telesne teže izboljšajo rezultati zdravljenja, prav tako se izboljša tudi kakovost njihovega življenja. Diskusija in zaključek: Večje zavedanje o vplivu priporočene prehrane in zdravega življenjskega sloga lahko vpliva na razvoj raka trebušne slinavke in pripomore k obvladovanju pojavnosti bolezni, prav tako lahko zavedanje o pravilni prehrani pripomore k uspešnejšemu zdravljenju, spremljanju bolezni ter izboljšanju kakovosti življenja pri bolnikih z rakom trebušne slinavke.
Keywords: pankreas, karcinom, dejavniki tveganja, zdravljenje, dieta, hranilne snovi.
Published: 11.11.2019; Views: 285; Downloads: 0

242.
Predhodna odobritev čezmejnega zdravljenja v drugi državi članici Evropske unije
Edita Beganović, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Z razvojem notranjega trga EU je bilo neizogibno, da se bodo razvile tudi pravice na področju zdravstvenih storitev v drugih državah članicah. Zdravstvo je sicer v domeni vsake članice, a kadar gre za prehajanje med državami članicami, ima EU pristojnost urejati takšna razmerja. Raziskave kažejo, da večina Evropejcev ne pozna pravic glede zdravljenja v tujini in povračila stroškov za zdravljenje. Ljudje se odločajo za čezmejno zdravljenje, če živijo na obmejnem področju ali kadar gre za visoko specializirano oskrbo, bližino družinskih članov, ki prebivajo v drugi državi članici, dostop do drugačnega načina zdravljenja, kot ga imajo v državi članici zdravstvenega zavarovanja ter zaradi kakovostnejše storitve. Zavarovana oseba se mora pozanimati, ali je za zdravljenje, ki ga želi opraviti v drugi državi članici, potrebna predhodna odobritev. Ta se lahko uveljavlja na podlagi Uredbe 883/2004 ali Direktive 2011/24/EU. Kadar se uveljavlja čezmejno zdravljenje na podlagi Uredbe 883/2004, je predhodna odobritev vedno pogoj za takšno zdravljenje. Odobri se, ko gre za storitve iz košarice pravic, hkrati pa so izčrpane vse možnosti zdravljenja, zdravljenje doma ni na voljo ali v primeru predolgih čakalnih dob. Stroški v višini dejanske vrednosti se povrnejo le v primeru predhodne odobritve in sicer jih plača nosilec socialnega zavarovanja neposredno izvajalcu storitve, zdravstvene storitve pa se lahko uveljavljajo samo pri izvajalcih v javni mreži. V primeru Direktive 2011/24/EU se predhodna odobritev uporablja le za določene storitve iz košarice pravic (bolnišnično zdravljenje, zahtevne in drage storitve, storitve z večjim tveganjem, vprašanje varnosti in kakovosti). Stroški se povrnejo za vse primere predhodne odobritve, a le v vrednosti zdravstvene storitve v državi nosilki zavarovanja. Zavarovanec prosto izbira med zdravstvenimi storitvami javnih in zasebnih izvajalcev, katerim tudi sam plača, nosilec socialnega zavarovanja pa mu nato vrne znesek, do katerega je upravičen na podlagi izračunov.
Keywords: čezmejno zdravljenje, predhodna odobritev, stroški, zdravstveno zavarovanje, država članica, Evropska unija.
Published: 18.11.2019; Views: 184; Downloads: 25
.pdf Full text (849,24 KB)

243.
Obravnava mladostnika v hospitalnem okolju po poskusu samomora
Donna Erjavec, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Izhodišča: Hospitalna obravnava mladostnika po poskusu samomora je kompleksen javno-zdravstveni problem. Namen zaključnega dela je predstavitvi vlogo medicinske sestre pri sprejemu mladostnika v bolnišnico, raziskati katera področja se povezujejo v multidiscplinarni obravnavi in na podlagi katerih orodij lahko medicinska sestra oceni samomorilno ogroženost otroka. Metode: Zaključno delo je teoretično in temelji na filozofiji interpretativizma. Opravili smo sistematični pregled znanstvene in strokovne literature v podatkovnih bazah: PUBMED, SAGE Journals in Google Schoolar. Pri raziskovanju smo upoštevali omejitve kot so polna dostopnost člankov ter besedila v dveh izbranih jezikih: slovenščina in angleščina. Iskanje smo omejili na časovno obdobje med 2000 – 2018. V analizo in sintezo smo vključili 9 člankov, ki smo jih opisno predstavili.. Rezultati: Vloga medicinske sestre pri sprejemu mladostnika na oddelek mladostniške in otroške psihiatrije je velika, saj sooblikuje mladostnikov odnos do zdravljenja in mu pomaga v stiski. Multidisciplinarna obravnava vključuje delo pedopsihiatrov, pediatrov, kliničnih psihologov, specialnih pedagogov, defektologov, dietetikov, socialnih delavcev in medicinskih sester. Izpostaviti moremo, da orodja za oceno samomorilne ogroženosti uporabljamo v sklopu celostne klinične obravnave. Diskusija in zaključek: Obravnava mladostnika po poskusu samomora je kompleksna in zahteva individualni, multidisplinarni in holistični pristop. Zdravstvena nega spremlja mladostnika od samega sprejema čez celotno hospitalizacijo in bistveno vpliva na mladostnika. Orodja za oceno samomorilne ogroženosti naj bi bila zastavljena tako, da res dodobra pokrijejo vsa področja, kjer bi se lahko kazala samomorilna ogroženost mladostnika.
Keywords: adolescent, samomorilna ogroženost, zdravljenje, bolnišnica, psihiatrična zdravstvena nega
Published: 17.12.2019; Views: 258; Downloads: 110
.pdf Full text (1,15 MB)

244.
Motnje spanja pri starejših
Katja Lebar, 2020, master's thesis

Abstract: Teoretična izhodišča: Motnje spanja so v primerjavi z vsemi drugimi starostnimi skupinami pogostejše pri starejših. Namen magistrskega dela je bil ugotoviti spalne navade – težave, ki se pojavljajo pri spanju starejših, ter kakovost življenja starejših. Raziskovalna metodologija: V raziskavi je sodelovalo 200 starejših prebivalcev iz pomurske regije. Kot raziskovalni instrument sta bila uporabljena vprašalnika PSQI in WHOQOL-BREF. Raziskava je potekala od julija do decembra 2018. Podatki so bili analizirani s pomočjo računalniškega programa IBM SPSS Statistics. Za testiranje hipotez smo uporabili metode inferenčne statistike. Rezultati: Rezultati kažejo, da več kot polovica starejših (60,5 %) ocenjuje spanje v zadnjem mesecu kot dokaj dobro. Ugotovljeno je bilo, da starejši s težavami s spanjem v povprečju niso niti zadovoljni niti nezadovoljni ( = 3,21, s = 0,809) s svojim zdravjem, prav tako niso niti zadovoljni niti nezadovoljni s svojo zmožnostjo izvajanja dnevnih življenjskih aktivnosti ( = 3,40; s = 0,879), imajo pa večinoma dovolj energije za vsakodnevno življenje ( = 3,47; s = 0,884). Ugotovljene so bile razlike v zadovoljstvu z zdravjem in izvajanjem dnevnih življenjskih aktivnosti med starejšimi glede na to, ali imajo težave s spanjem, niso pa bile ugotovljene razlike v kakovosti spanja med moškimi in ženskami. Sklep: Kakovosten spanec je bistvenega pomena, saj vpliva na veliko funkcij v našem telesu, zato ga je potrebno promovirati in ohranjati. Motnje spanja privedejo do sprememb psihofizičnih funkcij, ki se kažejo kot zmanjšana telesna moč in vzdržljivost, slabša usklajenost gibanja ter slabše počutje, lahko pa povzročijo tudi druge zdravstvene težave.
Keywords: Faze spanja, kakovost, higiena spanja, starostnik, težave spanja, nespečnost, zdravljenje.
Published: 19.02.2020; Views: 382; Downloads: 144
.pdf Full text (858,40 KB)

245.
Intratekalna analgezija ob splošni anesteziji za laparoskopske ginekološke operacije: vpliv na mikrohemodinamiko, stresni odgovor in bolečino
Marko Zdravković, 2020, doctoral dissertation

Abstract: Izhodišče Mikrohemodinamsko dogajanje in regionalna dostava kisika sta v anesteziologiji pomembna zaradi povezave med moteno mikrocirkulatorno funkcijo in slabšim perioperativnim izhodom. Kljub manj boleči laparoskopski kirurški tehniki v primerjavi s klasično “odprto” kirurgijo pa bolnice po laparoskopskih ginekoloških operacijah občutijo hudo bolečino v 40% do 65% primerov. Dodatek intratekalne anelgezije k splošni anesteziji bi teoretično lahko izboljšal mikrocirkulacijo in perioperativno zdravljenje bolečine ter zmanjšal stresni odgovor. Metode Bolnice (n=102), ki so imele načrtovano laparoskopsko ginekološko operacijo, smo naključno razvrstili v tri skupine. Prejele so kombinacijo splošne anestezije z nizkim odmerkom intratekalne analgezije (NOIA: 7,5 mg levobupivakaina in 2,5 μg sufentanila) ali zelo nizkim odmerkom intratekalne analgezije (ZNOIA: 3,75 mg levobupivakaina in 2,5 μg sufentanila) ali zgolj splošno anestezijo (kontrolna skupina). Uporabili smo 3 minutni zažemni test in s spektroskopijo blizu infrardečega spektra izmerili tkivno oksigenacijo in opredelili mikrocirkulatorno funkcijo v m. brachioradialis in m. triceps surae v treh časovnih točkah: pred uvodom v splošno anestezijo, 5 minut po trahealni intubaciji in 15 minut po začetku pnevmoperitoneja. Primarni mikrohemodinamski izidi so bili: (1) primerjava spektroskopsko dobljenih mikrohemodinamskih parametrov med skupinami; (2) primerjava mikrovaskularnih trendov v mišicah nog s tistimi v mičicah rok znotraj skupin; in (3) korelacija krvnega tlaka s hitrostjo povratka tkivne oksigenacije po zažemnem testu. Trije primarni cilji s področja lajšanja bolečine so bili: (1) poraba sufentanila med operativnim posegom; (2) poraba piritramida za zdravljenje pooperativne bolečine; in (3) ocena bolečine z 11 točkovno številčno lestvico (od 0 do 10). Za oceno zgodnjega stresnega odgovora smo določili nivo kortizola in glukoze v serumu pred in med operacijo. Rezultati Med tremi skupinami ni bilo razlik v mikrohemodinamskih parametrih na podlahti. Na merilnem mestu na nogi so imele bolnice v skupinah z dodatkom intratekalne analgezije že pred uvodom v anestezijo počasnejšo hitrost tkivne reoksigenacije po zažemnem testu (NOIA 34 ±16 %/min, p=0,002; ZNOIA 36 ±13 %/min, p=0,006) v primerjavi s kontrolno skupino (52 ±27 %/min). Med splošno anestezijo smo opazili poslabšanje mikrocirkulatorne funkcije v vseh skupinah in razlik med njimi več ni bilo zaznati, med laparoskopijo pa smo zaznali pomembno zmanjšanje hitrosti tkivne reoksigenacije po zažemnem testu v skupini z NOIA (14 ±11 %/min) v primerjavi z ZNOIA (22 ±11 %/min; p=0,023) in kontrolno skupino (24 ±17 %/min; p=0,040). Poraba sufentanila (mediana [interkvartilni razpon]) je bila 2,9 (0-4) μg/h v skupini z NOIA, 4,7 (3,2-9,2) μg/h v skupini z ZNOIA in 16 (11-23) μg/h v kontrolni skupini (p<0,001), poraba piritramida znotraj 24 ur po operaciji pa 2 (0-2,5) mg, 5 (0-7,5) mg in 7,3 (2,1-9,5) mg (p=0,001), v enakem vrstnem redu skupin. Pooperativna ocena bolečine je bila ves čas <3 zgolj v skupini z NOIA. Zadovoljstvo bolnic z anesteziološko oskrbo in sodelovanjem v raziskavi je bilo ocenjeno kot odlično. Med skupinami ni bilo razlik v nivoju kortizola in glukoze v serumu. Zaključki Ne glede na uporabljeno anesteziološko tehniko so bolnice ohranile ali imele izboljšano oksigenacijo in mikrocirkulatorno funkcijo v področju m. brachioradialis med laparoskopijo. V področju m. triceps surae pa sta bili oksigenacija in mikrocirkulatorna funkcija slabši. Dodatno zmanjšanje hitrosti reoksigenacije na nogi v skupini z NOIA je treba tolmačiti z razumevanjem simpatolitičnih učinkov spinalne analgezije, ki povečajo gostoto odprtih kapilar, kar skrajša difuzijske razdalje. Nižja hitrost toka krvi ob krajših difuzijskih razdaljah je mikrohemodinamsko ugodnejša. Uporaba nizkega odmerka intratekalne analgezije zmanjša porabo opioidnih zdravil za laparoskopske ginekološke operacije in zmanjša intenziteto pooperativne bolečine.
Keywords: kombinirana splošna in spinalna anestezija, spinalna analgezija, intratekalna analgezija, laparoskopska kirurgija, ginekologija, hemodinamika, mikrocirkulacija, tkivna oksigenacija, zadovoljstvo pacientov, stresni odgovor, zdravljenje bolečine, poraba opioidov, pospešeno okrevanje po operaciji, kortizol
Published: 17.07.2020; Views: 168; Downloads: 20
.pdf Full text (2,71 MB)

246.
Učinki fototerapije pri zdravljenju luskavice
Urška Gosak, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Uvod: Fototerapija je metoda zdravljenja zmerne do hude oblike luskavice, ki temelji na uporabi pozitivnih učinkov ultravijolične svetlobe. S pravilno zdravstveno obravnavo in skrbno zdravstveno nego ter rednim sledenjem napredku zdravljenja je možno v relativno kratkem času doseči remisijo bolezni. Namen zaključnega dela je raziskati učinkovitost in varnost fototerapije pri zdravljenju luskavice ter ukrepe za lajšanje neželenih učinkov zdravljenja. Metode: Uporabljena je bila deskriptivna metoda dela, za sistematični pregled in analizo podatkov o opredeljeni temi smo iskali znanstvene in strokovne članke v angleškem jeziku v podatkovnih bazah CINAHL, MEDLINE, PubMed, ScienceDirect in Google Scholar. Iskanje smo omejili na literaturo publicirano v letih od 2009 do 2019. Rezultati: V raziskavo smo zajeli 14 študij. Raziskava je potrdila, da je fototerapija varna in učinkovita metoda zdravljenja luskavice. Pri tem so prisotni minimalni neželeni učinki, ki se najpogosteje kažejo kot eritem, srbečica, bolečina, ob večletni uporabi fototerapije pa se lahko pojavi pigmentacija kože, prezgodnje staranje kože, katarakta in zvišana možnost za nastanek melanoma. Zgoraj naštete neželene učinke je mogoče preprečevati in lajšati z natančnim upoštevanjem navodil. Razprava in sklep: Najučinkovitejša vrsta fototerapije je PUVA, saj je za očiščenje kože potrebno manj obiskov terapij kot pri ostalih vrstah fototerapij, obdobje remisije bolezni je daljše in zagotavlja nižjo stopnjo ponovljivosti. Vendar zdravljenje s PUVA fototerapijo povzroča več neželenih učinkov kot druge vrste fototerapij. Na podlagi raziskave smo spoznali, da je ozkopasovna UVB fototerapija najvarnejša.
Keywords: psoriaza, zdravljenje z ultravijolično svetlobo, neželeni učinki
Published: 19.06.2020; Views: 237; Downloads: 69
.pdf Full text (1,05 MB)

247.
Stigmatizacija alkoholikov in njihovih družin v domačem okolju
Mirjam Paljek, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Izhodišče in namen: Osebe odvisne od alkohola se redkeje obravnavajo, kot duševno bolne, pripisuje se jim večja odgovornost za zdravstveno stanje, vzbujajo družbeno neodobravanje in več negativnih čustev. Stigma je porazdeljena na paciente in njihove svojce. Namen diplomskega dela je raziskati problem stigmatizacije oseb odvisnih od alkohola in njihovih družin v domačem okolju. Raziskovalne metode: Uporabili smo kvantitativno metodologijo raziskovanja. S pomočjo pol strukturiranega intervjuja smo intervjuvali 5 zdravljencev. Z metodo odprtega kodiranja smo podatke pregledali in predstavili v tabeli. Med seboj smo jih objektivno primerjali in izpeljali sklepe. Rezultati: Dve osebi sta bile tekom zdravljenja deležni stigmatizacije s strani družinskih članov in okolice ter ena oseba s strani družine. Vse osebe so poročale o izkušnjah s stigmo po končanem zdravljenju. Stigmatizacijo doživljajo, kot osamljenost, odrinjenost, nezaupanje. Tri osebe povedo, da so stigmatizirani tudi njihovi družinski člani vključno z njihovimi otroci. Le v eni družini o stigmi govorijo in se z njo spopadajo. Diskusija in zaključek: Osebe odvisne od alkohola stigmatizacijo tekom zdravljenja doživljajo v lastnih družinah ter v okolji katerem živijo. Deležni so nezaupanja, izključevanja, posmehovanja. Po končanem zdravljenju so enako ali še bolj stigmatizirani. Posledično so osamljeni, imajo slabšo samopodobo, težko navezujejo stike in imajo težave na delovnih mestih. Posledice stigmatizacije občutijo tudi njihove družine še posebej otroci. Družine se težko soočajo z stigmo. Le redki se skupaj z družinskimi člani trudijo omiliti posledice stigme.
Keywords: alkoholizem, zdravljenje, odnos družbe, diskriminacija, družina
Published: 19.06.2020; Views: 238; Downloads: 44
.pdf Full text (787,22 KB)

248.
Časopisno poročanje o otroški srčni kirurgiji - zlata kriminalistična vprašanja kot analitični okvir
Tinkara Bulovec, Danijela Frangež, 2017, original scientific article

Abstract: Namen prispevka: Namen prispevka je predstaviti način novinarskega poročanja o otroški srčni kirurgiji ter ugotoviti, ali lahko z analiziranimi časopisnimi članki odgovorimo na zlata kriminalistična vprašanja. Metode: Prispevek temelji na kvalitativni in kvantitativni analizi časopisnih člankov otroške srčne kirurgije, ki so bili v obdobju 2012–2016 objavljeni v Dnevniku, Delu, Večeru, Financah in Slovenskih novicah. Zlata kriminalistična vprašanja smo uporabili kot metodo za prepoznavanje nekaterih kriminalističnih vidikov v časopisnih člankih o otroški srčni kirurgiji. Ugotovitve: Prispevek predstavlja poskus uporabe zlatih kriminalističnih vprašanj kot metodo za prepoznavanje nekaterih kriminalističnih vidikov v časopisnih člankih o otroški srčni kirurgiji v Sloveniji. Ugotovili smo, da z analiziranimi časopisnimi članki lahko odgovorimo na vsa zlata kriminalistična vprašanja, razen na vprašanje »s čim«, kar lahko pojasnimo s tem, da zaradi narave očitanih kaznivih dejanj (malomarno zdravljenje, zdravniške napake, korupcija) sredstva storitve niso v ospredju. Kljub temu je metoda po našem mnenju uporabna le delno in z zadržkom. Z njo ne moremo pridobiti podrobnejših informacij o preiskovanju in dokazovanju domnevnih kaznivih dejanj. Prav tako je pri uporabi odgovorov na zlata kriminalistična vprašanja potrebna previdnost, saj z njimi pridobimo vpogled v vsebino novic, ki jih mediji objavljajo, ne pa tudi verodostojnih odgovorov na posamezno vprašanje. Časopisni članki so namreč pogosto napisani senzacionalistično in temeljijo na nepreverjenih dejstvih ter virih. Omejitve raziskave Omejitev raziskave predstavljajo predvsem senzacionalistično napisani časopisni članki kot tudi manko verodostojnih informacij o preiskovanju in dokazovanju domnevnih kaznivih dejanj v primerih otroške srčne kirurgije. Praktična uporabnost: Ugotovitve raziskave omogočajo vpogled v način in vsebino poročanja časopisov o otroški srčni kirurgiji. Izvirnost/pomembnost prispevka: Ugotovitve prispevka so uporabne za vse, ki jih ta tematika zanima.
Keywords: otroška srčna kirurgija, zdravstvene napake, malomarno zdravljenje, zlata kriminalistična vprašanja, analiza časopisnih člankov
Published: 15.04.2020; Views: 136; Downloads: 16
.pdf Full text (378,01 KB)
This document has many files! More...

249.
Doživljanje samopodobe pri ženskah po rekonstrukciji dojk zaradi mastektomije
Klavdija Medlobi, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Uvod: Rak dojk je najpogostejši rak pri ženskah in lahko doprinese resne psihološke posledice. Kirurški poseg na dojki povzroči spremembo telesnega videza bolnic, kar močno vpliva na doživljanje samopodobe. Rekonstrukcija dojke po mastektomiji lahko pozitivno vpliva na kakovost življenja bolnic. Namen zaključnega dela je predstaviti, kako ženske doživljajo samopodobo po rekonstrukciji dojk zaradi mastektomije in kako se soočajo s posledicami rekonstrukcije. Metode: V empiričnem delu je bila uporabljena kvalitativna metodologija raziskovanja. Izveden je bil intervju z bolnico, ki je imela totalno mastektomijo obeh dojk in se je odločila za odloženo–takojšno rekonstrukcijo obeh dojk. Intervju je bil posnet, dobesedno zapisan in analiziran. Vsaka vrstica v intervjuju je bila kodirana. Kode so bile smiselno kategorizirane glede na posamezna področja. Uporabljena je bila metoda vsebinske analize. Rezultati: Ugotovljeno je bilo, da ima na doživljanje samopodobe po mastektomiji velik vpliv odnos s partnerjem, z družino in spodobnost soočanja z izzivi. Pomembno pa je tudi sprejetje zdravstvenega stanja. Obravnavana bolnica po opravljeni rekonstrukciji dojk zaradi mastektomije pozitivno doživlja samopodobo in se uspešno sooča s posledicami zdravljenja. Zaradi rekonstrukcije dojk ima izboljšano kakovost življenja na psihosocialnem in telesnem področju. Ugotovljeni so bili štirje negovalni problemi, in sicer bolnica navaja občutke žalosti ob soočanju z boleznijo, negativne občutke zaradi brazgotin na dojkah, zmanjšano gibljivost v ramenih in zmanjšane zmožnosti pri opravljanju vsakodnevnih aktivnosti. Sklep: Rekonstrukcija dojk po mastektomiji uspešno dvigne samopodobo žensk in jim izboljša kakovost življenja na več področjih. Bolnice pridobijo višjo samozavest in izboljšano splošno počutje, kar vpliva na boljši izid zdravljenja in rehabilitacije.
Keywords: rak dojke, kirurško zdravljenje, rekonstrukcija dojke, samopodoba ženske
Published: 07.10.2020; Views: 31; Downloads: 11
.pdf Full text (408,30 KB)

Search done in 0.21 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica