| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


151 - 160 / 244
First pagePrevious page12131415161718192021Next pageLast page
151.
Pravice evropskih bolnikov na področju čezmejnega zdravstvenega varstva v EU
Janja Hojnik, 2012, review article

Abstract: Prispevek obravnava pravice evropskih pacientov na področju čezmejnega zdravljenja. Izpostavlja omejene pristojnosti EU na področju javnega zdravja, ki je tako pretežno pridržano državam članicam, in pojasnuje, kako je navkljubtemu Sodišče EU uspelo razlagati ekonomske svoboščine notranjega trga EU na ta način, da je priznalo pravice evropskih pacientov iz prava EU. V tem pogledu je zlasti velikega pomena njegova odločitev v zadevi Decker in Kohll iz leta 1998, v kateri je Sodišče EU vzpostavilo alternativni postopek, po katerem so pacienti, ki so bili deležni zdravljenja v drugi državi članici EU brez predhodne odobritve, postali upravičeni zahtevati povračilo stroškov v domači državi zavarovanja. Na tej osnovi prispevek analizira nedavno sprejeto Direktivo 2011/24/EU, ki uzakonja pravico pacientov do zdravljenja v drugih državah članicah EU ter do povrnitve stroškov le-tega iz njihovega zdravstvenega sistema v domači državi. Gre za direktivo, ki vzpostavlja kompromis med zgodovinsko razdrobljenostjo nacionalnih zdravstvenih sistemov in naraščajočimi pravicami državljanov EU iz postega pretoka storitev. Prispevek zaključuje, da se preko sodne prakse Sodišča EU in Direktive 2011/24/EU približujemo viziji ustanovnih očetov EU o enotnem zdravstvenem območju EU, vendar pa popolna uresničitev ni mogoča zaradi razlik med socialnimi sistemi držav članic.
Keywords: zdravljenje, zdravstveno varstvo, prosti pretok storitev, pravice pacientov, procesne garancije, povrnitev stroškov, Evropska unija, Direktiva 2011/24/EU
Published: 10.07.2015; Views: 941; Downloads: 60
.pdf Full text (113,56 KB)
This document has many files! More...

152.
153.
Funkcionalna magnetna stimulacija - nova obetavna metoda zdravljenja žensk z urinsko inkontinenco
Igor But, Andrej Šoštarič, 2009, published professional conference contribution

Abstract: Izhodišča: Pri zdravljenju urinske inkontinence (UI) so na voljo različne terapevtske možnosti, med katerimi pa dajemo prednost tistim, ki so ob primerljivi učinkovitosti hkrati tudi najmanj agresivne. V zadnjem desetletju pa lahko zasledimo vedno več raziskav, ki kažejo na to, da bi lahko bila funkcionalna magnetna stimulacija (FMS) nova obetavna metoda zdravljenja uhajanja vode. To metodo so leta 1999 prvič uporabili za zdravljenje motenj delovanja mišic medeničnega dna. V nasprotju z električno stimulacijo (ES) pa pri FMS ne stimuliramo mišic medeničnega dna s sondo, ki bi jo vstavili v nožnico. Med zdravljenjem bolnica sedi na stolu, pod njenim sedežem pa je generator magnetnega polja, v katerem se tvori pulzirajoče magnetno polje, ki prodira skozi presredek. Pri FMS stimuliramo različna tkiva, predvsem pudendalni živec in to brez morebitnega neugodja oz. nevšečnosti, kot je to običajno pri ES. Ena od pomanjkljivosti FMS z magnetnim stolom so pogosti prihodi bolnic, ambulantno zdravljenje, kar je lahko precejšnje breme za bolnice in za zdravstveni sistem. Zaradi tega smo razvili nov majhen magnetni stimulator. Elektromagnetni pulzi, ki jih ta stimulator proizvaja, prodirajos kozi presredek ali skozi sramno kost in stimulirajo medenično dno in mišico detruzorja. Ena od prednosti tega majhnega in prenosnega stimulatorja je razenklinične učinkovitosti tudi kontinuirana 24-urna stimulacija, ki jo lahko izvajamo doma/v službi ali pa pri različnih aktivnostih. Zaključki: V prispevku podajamo pregled literature v zvezi z magnetno stimulacijo in hkrati predstavljamo tudi svoje začetne izkušnje s to metodo. Na podlagi naših rezultatov tudi sami menimo, da je FMS nova in neinvazivna metoda zdravljenja uhajanja vode.
Keywords: urinska inkontinenca, konzervativno zdravljenje, funkcionalna magnetna stimulacija
Published: 10.07.2015; Views: 1988; Downloads: 133
.pdf Full text (517,33 KB)
This document has many files! More...

154.
NEPLODNOST – SODOBNA BOLEZEN MOŠKEGA
Dejan Robar, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Neplodnost opredeljujemo kot nezmožnost zanositve po enem letu rednih nezaščitenih spolnih odnosih. Moška neplodnost je prirojena ali pridobljena. Dejavniki, ki vplivajo na kakovost semena in s tem na plodnost so tobak, alkohol, droge, debelost, stres in šport. Poznamo veliko načinov zdravljenja moške neplodnosti, ki so v veliki meri uspešne, kar pomeni veliko spodbudo za slovensko nataliteto. Zato je pomembno že mladostnike poučevati o škodljivosti teh razvad na njihovo plodnost. Medicinska sestra ima pomembno vlogo pri obravnavi neplodnega moškega. Z njim se sreča na prvem pregledu v ambulanti, zato je njena naloga, da si vzame čas, mu prisluhne in svetuje. Pri diplomskem delu smo opravili pregled domače in tuje literature ter elektronske vire, ki zajemajo temo moška neplodnost ter zdravljenje. Uporabili smo deskriptivno metodo. Raziskava je temeljila na kvalitativni metodi dela, izvedli smo študijo primera in uporabili tehniko intervjuja, ki je vsebovala vprašanja odprtega tipa. Nanašala se je na podatke v sklopu ugotavljanja anamneze in potreb po zdravstveni negi glede na 11 funkcionalnih stanj in vzorcev zdravega obnašanja avtorice Marjory Gordon. Namen diplomske naloge je predstaviti moško neplodnost in njeno zdravljenje ter ugotoviti negovalne probleme. V raziskovalnem delu smo za študijo primera uporabili pacienta, ki se zdravi za neplodnostjo. Ugotovili smo štiri negovalne probleme: nevarnost infekcije operativnega mesta, bolečina po operativnem posegu, strah pred izidom kirurškega posega in obvladovanje, izogibanje obvladovanju stresa. Ugotovili smo, da 11 funkcionalnih vzorcev po Marjory Gordon zagotavlja popolno obravnavo pacienta, ki se zdravi za neplodnostjo.
Keywords: neplodnost, moška neplodnost, zdravljenje, medicinska sestra, vzroki moške neplodnosti.
Published: 22.10.2015; Views: 1234; Downloads: 194
.pdf Full text (681,78 KB)

155.
ZDRAVSTVENO VARSTVO ŠTUDENTOV
Petra Frešer, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Zdravstveno varstvo je eno izmed najpomembnejših področij socialne varnosti in ima velik pomen za vse skupine ljudi, ne zgolj za študente. K zdravstvenemu varstvu prištevamo tudi zdravstveno zavarovanje. Zdravstveno zavarovanje delimo na obvezno, za financiranje katerega se plačujejo prispevki, in prostovoljno, znotraj katerega je najpomembnejše dopolnilno, za katerega se plačujejo premije. Z obveznim zdravstvenim zavarovanjem, v katerega morajo biti vključene vse skupine ljudi določene z zakonom, se financirajo zdravstvene storitve v odstotku, določenim z zakonom. Osebam, ki imajo sklenjeno dopolnilno zdravstveno zavarovanje pa to krije razliko do polne vrednosti storitev. Zdravstveno zavarovanje je za študente urejeno nekoliko drugače, kot za ostale skupine ljudi. Študentom, ki se redno šolajo, je do določene mere olajšana vključitev v zavarovanje, saj so zavarovani kot družinski člani (največkrat otroci) zavarovanca. To pomeni, da se zanje prispevki ne plačujejo, zavarovanje pa jim krije vse zdravstvene storitve za zdravljenje in rehabilitacijo do polne vrednosti, zato dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja ne potrebujejo. Študenti, ki so že dopolnili 26. let ali pa začnejo izpolnjevati katere druge pogoje, določene z zakonom, ne morejo več biti zavarovani kot družinski člani (otroci) zavarovanca in si morajo tako obvezno kot dopolnilno zavarovanje urediti sami. Študenti, ki niso zavarovani so upravičeni zgolj do nujne medicinske pomoči.
Keywords: študent, zdravstveno varstvo, zdravstveno zavarovanje, obvezno zdravstveno zavarovanje, nujno zdravljenje.
Published: 21.04.2016; Views: 821; Downloads: 74
.pdf Full text (842,15 KB)

156.
ZDRAVSTVENA OBRAVNAVA PACIENTA S PALATALNIM MIOKLONUSOM
Katja Budja, 2015, bachelor thesis/paper

Abstract: Temeljno izhodišče: Palatalni mioklonus je bolezen, pri kateri gre za ritmično krčenje mehkega neba, zaradi česar pacienti pogosto slišijo klikanje v ušesih. Vzrok je lahko organski ali nepojasnjena funkcionalna motnja, pogosto pa je psihogenega izvora. V tem primeru govorimo o psihogenem palatalnem tremorju. Namen diplomskega dela je predstaviti palatalni mioklonus in na praktičnem primeru pacienta s palatalnim mioklonusom ugotoviti, pri katerih štirinajstih osnovnih življenjskih aktivnostih se pojavljajo težave, pri tem pa izpostaviti glavne negovalne diagnoze. Raziskovalna metodologija: Diplomsko delo vključuje praktični primer 32-letnega pacienta s psihogenim palatalnim mioklonusom v obdobju od leta 2009 do vključno decembra 2014. Pacient je bil obravnavan s pomočjo delno strukturiranega vprašalnika in zdravstvene dokumentacije. Rezultati: Na podlagi zbranih podatkov smo ugotovili, da se pri pacientu s psihogenim palatalnim mioklonusom negovalne diagnoze po Marjory Gordon pojavljo pri prvi osnovni življenjski aktivnosti (OŽA) dihanje, pri tretji OŽA izločanje in odvajanje, četrti OŽA gibanje in ustrezna lega, peti OŽA spanje in počitek in deseti OŽA komunikacija, odnosi z ljudmi, izražanje čustev, občutkov, potreb. Ugotovili smo tudi, da psihogeni palatalni mioklonus in njegovo zdravljenje negativno vplivata na socialno življenje in kakovost življenja pacienta. Diskusija in zaključek: Pri pacientu s psihogenim palatalnim miokonusom se pojavljajo psihične težave, ki se manifestirajo na telesni ravni, le-te pa spremljajo težave na vedenjskem in čustvenem področju, znižujejo zaupanje do sočloveka ter negativno vplivajo na vzpostavljanje in vzdrževanje medsebojnih odnosov. Medicinska sestra je pri obravnavi pacienta v vlogi vira informacij, svetovalke, terapevtke, učiteljice in nadomestne osebe.
Keywords: palatalni mioklonus, diagnostične metode, zdravljenje, vpliv na socialno življenje, zdravstvena nega.
Published: 07.12.2015; Views: 685; Downloads: 109
.pdf Full text (817,74 KB)

157.
OCENA DEPRESIVNOSTI PRI MLADOSTNICAH Z ORODJEM PHQ-9 IN VLOGA MEDICINSKE SESTRE
Jasmina Mustafi, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Teoretična izhodišča: Mladostništvo je izredno rizično obdobje za nastanek ali razvoj depresivne motnje, ki se zaradi intenziviranih pritiskov doma, v šoli in s strani vrstnikov pojavlja pogosteje kot sicer. Depresivna motnja močno vpliva na kakovost življenja, odnosov in nadaljnji duševni razvoj mladostnice v odraslo osebo. V prvi vrsti je pomembno, da je motnja odkrita in nato dovolj kakovostno obravnavana. Če je ne odkrijemo in zdravimo, se lahko ponavlja ali pojavlja v hujši obliki, posledice pa so hude osebne stiske, disocialno vedenje ali celo samomor. Metode: Raziskavo smo izvedli s pomočjo kvantitativne metode oziroma s pomočjo Pfizerjevega vprašalnika o bolnikovem zdravju 9 (PHQ-9), ki vsebuje 9 ocenjevalnih vprašanj in možnost štiristopenjske lestvice odgovorov. Rezultati in razprava: Rezultati raziskave oziroma naša ocena rezultatov izpolnjenih vprašalnikov je pokazala, da se depresivna motnja resneje pojavlja pri dobri tretjini vprašanih, skoraj polovica deklet pa je v zadnjih dveh tednih zaznala simptome blage stopnje depresivnosti. Sklep: Uspešnost odkrivanja in zdravljenja je večinoma odvisna od vztrajnosti posameznice in kakovosti sodelovanja prizadete z zdravstvenim timom ter podpore staršev in vrstnikov. Vsekakor pa je pomembno, da se prizadeta kakor tudi njeni najbližji stanja ne sramujejo, ga ne zanikajo ali ignorirajo. Dobro pa mora oziroma morajo biti tudi poučeni o bolezni in informirani o možnostih zdravljenja, kar pa je strokovna naloga tudi medicinskih sester.
Keywords: depresivna motnja, mladostnice, dejavniki tveganja, zdravljenje, zdravstvena nega.
Published: 16.02.2016; Views: 1144; Downloads: 123
.pdf Full text (838,62 KB)

158.
Vpliv blage nedonošenosti na dolžino bivanja v bolnišnici po rojstvu
Mirjana Naveršnik, Silva Burja, Dušanka Hajdinjak, Alojz Tapajner, 2011, original scientific article

Abstract: IZHODIŠČA. Pojavnost prezgodnjih porodov narašča. Večino prezgodaj rojenih otrok predstavljajo blago nedonošeni novorojenčki (gestacijska starost od 34 sup 0/7 (34 tednov in 0 dni) do 36 sup 6/7). Prisotna je potreba po testiranju hipoteze, da pogostejša obolevnost v tej skupini pomembno podaljšuje dolžino bivanja v porodnišnici. METODE. V retrospektivno raziskavo smo zajeli populacijo novorojenčkov, rojenih na Oddelku za perinatologijo Univerzitetnega kliničnega centra Maribor v letu 2008 z gestacijsko starostjo od 34 do 42 tednov. Podatke smo pridobili iz dveh podatkovnih baz, in sicer iz Perinatalnega informacijskega sistema Slovenije in Medicinskega informacijskega sistema Univerzitetnega kliničnega centra Maribor. Novorojenčke smo razdelili v skupino donošenih (n = 1.861) in skupino blago nedonošenih novorojenčkov (n = 100). Enota preučevanja je bila dolžina bivanja v bolnišnici po rojstvu. Preiskovali smo naslednje spremenljivke in njihov medsebojni vpliv na dolžino bivanja v bolnišnici: način poroda, dihalna stiska, obporodne okužbe, zlatenica in dehidracija. REZULTATI. Povprečna dolžina bivanja v bolnišnici je bila pri blago nedonošenih novorojenčkih 7,7 dni, pri donošenih pa 4,2 dni. Razlika je bila statistično značilna (p < 0,001). Statistično značilno pogostejši carski rez v skupini blago nedonošenih in značilno pogostejša pojavnost opazovanih spremenljivk (dihalna stiska, obporodne okužbe, zlatenica, dehidracija) in njihova obravnava so statistično pomembno podaljšali bivanje v bolnišnici. ZAKLJUČKI. Rezultati raziskave so potrdili hipotezo o statistično pomembno povečani obolevnosti v skupini blago nedonošenih novorojenčkov in pomembno povečani potrebi po obravnavi v enoti posebne nege ter podaljšanem bivanju v bolnišnici po rojstvu. Zato je potrebno trezno odločanje zlasti ob indukciji poroda ali elektivnem carskem rezu v zgodnejših terminih.
Keywords: nedonošenčki, nedonošenost, bolnišnično zdravljenje, hospitalizacija
Published: 21.12.2015; Views: 677; Downloads: 26
URL Link to full text

159.
160.
Južnoameriška tripanosomoza - Chagasova bolezen
Tina Bizjak, Rajko Saletinger, 2011, review article

Abstract: Minilo je stoletje, odkar je brazilski zdravnik Carlos R. J. Chagas leta 1909 opisal morfologijo in življenjski krog zajedavca Trypanosoma cruzi, ki povzroča Chagasovo bolezen. Trypanosomo cruzi najdemo predvsem v stenicah in majhnih sesalcih ter je razširjena vse od jugozahodnega dela Združenih držav Amerike do osrednje Argentine in Čila. Chagasova bolezen poteka skozi več različnih obdobij. Začetno obdobje je lahko asimptomatsko ali poteka z neznačilno sliko akutnega vročinskega stanja. Sledi latentno obdobje, ki lahko traja več desetletij ali vse življenje. Pri 10-30% okuženih bolnikov se po latentnem obdobju pojavijo znaki kronične okužbe z zapleti s strani srca in prebavnega trakta. Vse do sredine 20. stoletja so pojavljanje Chagasove bolezni povezovali s slabimi bivalnimi pogoji kmečkega prebivalstva. Preseljevanje ljudi je povzročilo, da se je Chagasova bolezen v zadnjih letih pričela vse pogosteje pojavljati tudi v mestih. Zaradi vse večjega števila popotnikov je potrebno poznavanje Chagasove bolezni tudi v našem okolju.
Keywords: Cardiomyopathies, Chagas Disease, Chagasova bolezen, diagnostika, epidemiologija, Esophageal Achalasia, Kardiomiopatije, klinična slika, Megacolon, Megakolon, Požiralnik, ahalazija, Trypanosoma cruzi, zdravljenje
Published: 30.12.2015; Views: 930; Downloads: 37
URL Link to full text

Search done in 0.16 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica