| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


101 - 110 / 243
First pagePrevious page78910111213141516Next pageLast page
101.
Odločitev za zdravljenje alkoholizma
Maja Nosan, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Problem škodljive rabe in odvisnosti od alkohola je večplasten in zajema tako medicinske probleme kot tudi družinske, delovne, prometne, javnozdravstvene, pravne in druge posledice. Preden se odvisnik zave in je sposoben sam razmišljati o odvisnosti na način, ki bi mu omogočil, da se z njo spopade, traja zelo dolgo. Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu so podrobneje predstavljeni sindrom odvisnosti od alkohola, način kako se spopasti s to hudo odvisnostjo, dejavniki, ki vplivajo pri odločitvi za zdravljenje ter kako k zdravljenju pripomorejo svojci, medicinska sestra in delovno okolje. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati raziskave, ki je bila opravljena v Zdravstvenem domu dr. Adolfa Drolca Maribor. Raziskava, v kateri je sodelovalo 21 zdravljenih alkoholikov, je bila izvedena v mesecu januarju 2012. Kot instrument raziskave smo uporabili anonimni anketni vprašalnik, ki je vseboval šestnajst vprašanj zaprtega in odprtega tipa. Z raziskavo smo želeli ugotoviti, kateri so najpogostejši dejavniki, ki so vplivali na odločitev za zdravljenje, ali je anketirancem največja motivacija za zdravljenje družina ter kdo jim je bil v času zdravljenja v največjo oporo. Rezultati raziskave so pokazali, da so najpogostejši dejavniki, ki so vplivali na odločitev za zdravljenje težave, ki so se v največji meri pojavljale v družini. Največja motivacija za zdravljenje pa sta bila družina in partner.
Keywords: alkohol, odvisnost, zdravljenje, odločitev za zdravljenje, družina
Published: 15.01.2013; Views: 1153; Downloads: 224
.pdf Full text (1,50 MB)

102.
Zdravstvena obravnava neplodnega para
Aleksandra Voršič, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Izhodišča: Neplodnost velja za vse pogostejšo težavo današnjega časa. Velik razvoj in napredek v reproduktivni medicini nudi neplodnim parom najustreznejše zdravljenje, najpogosteje možnost zanositve z biomedicinsko pomočjo. Vendar se nekateri pari v času zdravljenja spopadajo s številnimi težavami tako na fizičnem, kot na psihološkem področju. Namen: Namen diplomskega dela je opisati neplodnost in načine zdravljenja neplodnosti ter s pomočjo študije primera predstaviti pomen zdravstvene nege in vlogo medicinske sestre pri obravnavi neplodnega para. Raziskovalna metodologija: Izvedli smo študijo primera, v kateri smo obravnavali neploden par v postopku zdravljenja neplodnosti in postopku oploditve z biomedicinsko pomočjo. Kot instrument raziskave smo uporabili dva delno strukturirana vprašalnika. Podatke o paru smo tako pridobili s pomočjo intervjuja obeh partnerjev ter iz njune medicinske dokumentacije. Rezultati: Na podlagi analize pridobljenih podatkov smo ugotovili, da se neploden par v času zdravljenja sooča s številnimi problemi, kot so pomanjkanje znanja, strah, nevarnost za nemoč, zmedenost, težave z aplikacijo hormonske terapije, razdražljivost in slabo počutje ter izogibanje socialnim stikom. Ugotovili smo, da so najtežje obvladljivi negovalni problemi vezani predvsem na čustveno področje. Sklep: Menimo, da je v procesu zdravstvene obravnave neplodnega para izredno pomembna tudi vloga medicinske sestre, katera mora imeti veliko znanja, dobre komunikacijske spretnosti in visoko stopnjo empatije. Prepoznati mora potrebe, ki jih ima neploden par ter jima v okviru svojih kompetenc svetuje. Delovati mora zdravstveno vzgojno, motivirati in spodbujati paciente k aktivnem sodelovanju v času zdravljenja ter zdravemu načinu življenja.
Keywords: reprodukcija, neplodnost, zdravljenje, oploditev z biomedicinsko pomočjo, medicinska sestra
Published: 21.02.2013; Views: 1543; Downloads: 431
.pdf Full text (571,27 KB)

103.
Preventiva pred zasvojenostjo drog : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo
Dragana Stanisavljević, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo raziskuje problematiko preventive pred zasvojenostjo s prepovedanimi drogami, ki je vse bolj razširjeno in alarmantno.
Keywords: droge, odvisnost, preprečevanje, zdravljenje, diplomske naloge
Published: 10.05.2013; Views: 1323; Downloads: 168
.pdf Full text (1,29 MB)

104.
Seznanjenost mladih s problemom motenj hranjenja
Denis Munda, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Motnje hranjenja so duševne motnje, ki prizadenejo dušo in telo osebe. Oseba, ki trpi zaradi motenj hranjenja, izraža svoje težave s tem, da spremeni odnos do hrane in hranjenja. V prvem delu diplomskega dela smo opisali vrste in vzroke motenj hranjenja, prav tako smo našteli in opisali posledice ter zdravljenje motenj hranjenja in na koncu še preventivo, zdravstveno vzgojo ter vlogo medicinske sestre pri zdravljenju motenj hranjenja. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati raziskave pridobljeni z anketo. Z njo smo želeli ugotoviti, kako so mladostniki seznanjeni s problemom motenj hranjenja. V empiričnem delu smo uporabili kvantitativno metodo dela in kot instrument raziskave uporabili vprašalnik. Raziskavo smo izvedli med študenti zdravstvene nege. V raziskavi je sodelovalo 30 rednih in 30 izrednih študentov. Raziskava je bila izvedena meseca oktobra 2012. Dobljene podatke smo analizirali in prikazali v obliki grafov. Po rezultatih raziskave smo prišli do ugotovitve, da so študentje zdravstvene nege seznanjeni s problemom motenj hranjenja.
Keywords: motnje hranjenja, medicinska sestra, mladostnik, vzroki, zdravljenje.
Published: 27.09.2013; Views: 1278; Downloads: 370
.pdf Full text (1,45 MB)

105.
FUNKCIONALNA INSULINSKA TERAPIJA PRI SLADKORNEM BOLNIKU NA INSULINSKI ČRPAKI
Andreja Tišič, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Teoretična izhodišča: Funkcionalna insulinska terapija pri sladkornem bolniku na insulinski črpalki pripomore, da bolnik doseže najbolje urejeno glikemijo. Osnova funkcionalne insulinske terapije je štetje ogljikovih hidratov v prehrani, pomembna pa so tudi redna testiranja bazalnih odmerkov insulina, test OH faktorja ter preverjanja korekcijskega faktorja. Namen: Namen diplomskega dela je predstaviti funkcionalno insulinsko terapijo pri sladkornem bolniku na insulinski črpalki in z raziskavo ugotoviti, v kolikšni meri se sladkorni bolniki na insulinskih črpalkah poslužujejo funkcionalne insulinske terapije, kater teste izvajajo največkrat, ter kako jim je bila s strani zdravstvenega osebja funkcionalna insulinska terapija razložena. Raziskovalna metodologija: V diplomskem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela. Podatke raziskave smo pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika. V raziskavi je sodelovalo 50 sladkornih bolnikov na insulinski črpalki iz Društva diabetikov tipa 1 Slovenije na športno izobraževalnem vikendu na Pokljuki, maja 2012. Rezultati: Z raziskavo smo ugotovili, da se večina anketiranih sladkornih bolnikov na insulinski črpalki poslužuje funkcionalne insulinske terapije za boljšo urejenost sladkorne bolezni, vendar jih večina teh za boljšo urejenost sladkorne bolezni izvaja le testiranja bazalnih odmerkov, medtem ko korekcijski in OH faktor preverjajo le redki. Ogljikove hidrate v prehrani štejejo skoraj vsi anketirani sladkorni bolniki. Ugotovili smo tudi, da je velika večina bolnikov zadovoljnih z razlago o funkcionalni insulinski terapiji s strani zdravstvenega osebja, ter da se je njihova kakovost življenja z njeno uporabo izboljšala. Sklep: Sladkorni bolniki na insulinski črpalki funkcionalno insulinsko terapijo poznajo, preverjajo bazalne odmerke, štejejo ogljikove hidrate, vendar je ne uporabljajo v celoti. Le redki opravljajo tudi test korekcijskega in OH faktorja. Medicinske sestre morajo takšne bolnike opomniti in jih ponovno podučiti o pomembnosti izvajanja vseh testov, jih motivirati in spodbuditi k sodelovanju pri polnem vodenju svoje bolezni.
Keywords: sladkorna bolezen, sladkorni bolnik, zdravljenje, insulinska črpalka, funkcionalna insulinska terapija, štetje ogljikovih hidratov.
Published: 28.02.2013; Views: 2503; Downloads: 268
.pdf Full text (840,92 KB)

106.
Vpliv pregabalina na akutno zostrno nevralgijo
Nevenka Krčevski Škvarč, 2010, dissertation

Abstract: Akutna zostrna nevralgija se pojavi ob izbruhu herpetičnega izpuščaja. Ima specifično kakovost bolečine, ki je združena s pojavi hiperalgezije in alodinije, občutenja pekočine, zbadanja, mravljinčenja in sunkovitega sekanja. Običajno izzveni hkrati z izginotjem izpuščaja. Bolečina je lahko huda, traja tudi dlje časa ali celo preide v kronično bolezen. Postzostrna nevralgija je kronična nevropatična bolečina, ki je zelo slabo odzivna na zdravljenje. Bolnikom pomembno zmanjšuje kakovost življenja. Zato so zelo pomembna vsa prizadevanja za učinkovito lajšanje akutne bolečine in preprečitev postzostrne nevralgije. V raziskavi smo proučevali učinek pregabalina v lajšanju akutne zostrne nevralgije in preprečevanju nastanka postzostrne nevralgije. Bolniki in metode Tritedenska klinična primerjalna raziskava je bila zasnovana kot prospektivna randomizirana dvojno slepa v primerjavi s placebom. Vanjo smo vključili bolnike, ki so med sedmim in štirinajstim dnevom poteka zostrne bolezni imeli močnejšo bolečino ocenjeno s 4 in več po enajsttočkovni Likertovi lestvici. V treh tednih smo jih v prvi skupini zdravili s pregabalinom po 150 do 300 mg na dan, v drugi pa s placebom. Če so potrebovali, so protibolečinsko lahko dodatno vzeli še naproksen, tramadol ali oksikodon. V času zdravljenja smo ocenjevali bolečino, alodinijo, hiperalgezijo, občutenje pekočine, zbadanje, sunkovite bolečine, kakovost spanja in omejenost telesne dejavnosti. Beležili smo dodatno porabo analgetikov in pojav neželenih učinkov. Po treh tednih zdravljenja smo opredelili pojav subakutne zostrne nevralgije. Bolnike smo dodatno po šestih mesecih znova poklicali po telefonu, da bi ugotovili in opredelili pojav postzostrne nevralgije. Rezultati V raziskavi je sodelovalo 38 bolnikov, 20 jih je bilo v skupini s pregabalinom in 18 v skupini s placebom. Med bolniki ni bilo statistično značilnih razlik glede na starost, spol, višino, težo, dermatomsko prizadetost z izpuščajem, uporabo protivirusnih zdravil, niti po trajanju akutne zostrne bolečine in dolžini raziskave. Med skupino bolnikov zdravljenih s pregabalinom in skupino, ki je uporabljala placebo, s standardno statistično analizo nismo ugotovili statistično značilnih razlik v jakosti bolečine, alodinije, hiperalgezije, občutenju pekočine, zbadanja, mravljinčenja, sunkovite bolečine, niti v kakovosti spanja in omejitvi telesne dejavnosti. V skupini s pregabalinom (15 mg  12 mg) smo ugotovili statistično značilno manjšo povprečno dnevno porabo analgetikov v ekvivalentu morfina kot v primerjavi s placebno skupino bolnikov (26 mg  12 mg). Med skupinama nismo ugotovili statistično značilne razlike pri pojavu neželenih učinkov ali subakutne in postzostrne nevralgije. V odstotkovnem prikazu podatkov smo zasledili, da so bolniki iz skupine s pregabalinom uporabljali manj analgetikov ter dosegli večje izboljšanje stanja pri vseh kakovostih bolečine in spanja. Pri njih smo ugotovili tudi manj pojavov subakutne in postzostrne nevralgije. Nespecifična ocena zdravljenja, izražena kot celostna klinična ocena zdravljenja bolečine in izboljšanja stanja, je bila boljša v skupini bolnikov s pregabalinom. Ta skupina je zdravljenje bolečine ocenila kot zelo uspešno v 55 %, bolniki v skupini s placebom v 50 % primerov. Zelo uspešno izboljšanje stanja je navedlo 50 % bolnikov iz skupine s pregabalinom in 37 % iz skupine s placebom. Prenosljivost zdravila so bolje ocenili bolniki iz skupine s placebom. Zelo dobro prenosljivost zdravila je ocenilo 40 % bolnikov iz skupine s pregabalinom in 50 % bolnikov iz skupine s placebom. Slabo prenosljivost zdravila je ocenilo 30 % bolnikov iz skupine s pregabalinom in 28 % bolnikov iz skupine s placebom. Sklep V raziskavi nismo ugotovili statistično značilnega vpliva pregabalina na akutno zostrno nevralgijo. Pri tem smo upoštevali ocene jakosti in kakovosti bolečine, kakovosti življenja, pojava neželenih učinkov ter pojav subakutne zostrne nevralgije in postzostrne nev
Keywords: zostrna bolezen, akutna nevralgija, postzostrna nevralgija, zdravljenje, pregabalin
Published: 19.02.2013; Views: 2320; Downloads: 161
.pdf Full text (1,50 MB)

107.
Zdravljenje in rehabilitacija odvisnosti od alkohola
Doroteja Kramberger, 2013, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu je predstavljena problematika odvisnosti od alkohola, s čimer označujemo vrsto bolezenskih stanj, ki so posledica kroničnega čezmernega uživanja alkoholnih pijač. Odvisnost od alkohola je kronična bolezen, ki posameznika prizadene na telesnem, duševnem in socialnem področju, ter predstavlja velik problem tako za posameznika, kot tudi njegovo družino in okolje. Bolezen odvisnosti od alkohola ima relativno dolg čas nastajanja, ki se začne z zgodnjim alkoholnim obdobjem, sledi kritično obdobje, ki lahko traja od 15 do 20 let, in potem kronično, ko je oboleli lahko tudi tik pred tem, da umre. V diplomskem delu je predstavljen sindrom odvisnosti od alkohola s pomočjo domače in tuje literature. V teoretični analizi je opredeljen pojem sindroma odvisnosti od alkohola in pomen njegovega zdravljenja. Predstavljene so tudi epidemiološke raziskave o pivskem vedenju v Sloveniji. Iz analize literature je razvidno, da je odvisnost od alkohola v svetu in pri nas zelo pogost problem. Čeprav je zdravljenje napredovalo se je potrebno osredotočiti predvsem na dejavnike, ki povečujejo tveganje za razvoj sindroma odvisnosti od alkohola in s tem zmanjšati pojavnost odvisnosti. Ob pojavu odvisnosti pa je potrebno čim zgodnejše zdravljenje.
Keywords: alkohol, sindrom odvisnosti od alkohola, družina, posledice, zdravljenje, rehabilitacija, medicinska sestra
Published: 12.07.2013; Views: 1663; Downloads: 385
.pdf Full text (488,18 KB)

108.
Perioperativna zdravstvena nega pacientke z rakom jajčnika
Katja Javornik, 2013, undergraduate thesis

Abstract: V teoretičnem delu diplomskega dela je opisana anatomija in fiziologija jajčnika, opisan je rak jajčnika, njegovi vzroki, dedna dispozicija, njegovi simptomi, razvrstitev, stadiji, diagnostične metode ugotavljanja raka jajčnikov, vrste zdravljenja, ter predoperativno in pooperativno obdobje. Predstavljena je tudi psihosomatika pacientke z rakom jajčnika. Ugotovljeno je, da je rak jajčnika potencialno dedna bolezen. Če je rak jajčnika prisoten v družini, je v ožjem sorodstvu kar trikrat pogostejši kot pri ostali populaciji. Najpogosteje zbolevajo sorodnice v prvem kolenu pacientk. Opredelili smo tudi najpogostejše negovalne diagnoze pri pacientkah z rakom jajčnika. Najpogostejše negovalne diagnoze, ki se pojavljajo pri pacientkah z rakom jajčnika so: znanje, pomanjkljivo, strah (pooperativnega posega, pooperativnega zdravljenja), nevarnost infekcije – kirurške rane, nevarnost krvavitve, vaginalna sekrecija, bolečina-spodnji del trebuha, bolečina – kirurška rana, mobilnost, nepopolna telesna mobilnost (II. stopnje), aktivnost, zmanjšana zmožnost za fizično aktivnost, samonega, zmanjšana sposobnost opravljanja vseh aktivnosti osebne nege, obstipacija, nevarnost za obstipacijo (drugi dan po operativnem posegu), samospoštovanje, nevarnost nizkega samospoštovanja zaradi določene situacije, seksualna disfunkcija. Strokovno načrtovana in izvedena perioperativna zdravstvena nega je ključnega pomena za ugotavljanje in načrtovanje potreb pacientke po zdravstveni negi, zmanjševanju anksioznosti in tesnobnosti pacientke pred operativnim posegom, zmanjševanju potencialnih negovalnih diagnoz, zmanjševanju pooperativnih zapletov, čim hitrejšo rehabilitacijo pacientke ter hitrejšo vrnitev pacientke v domače okolje.
Keywords: anatomija jajčnika, rak jajčnika, zdravljenje in simptomatika raka jajčnika, negovalne diagnoze pacientke z rakom jajčnika
Published: 12.07.2013; Views: 1426; Downloads: 309
.pdf Full text (642,11 KB)

109.
SEZNANJENOST NOSEČNIC O POPORODNI DEPRESIJI
Katja Uršej, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Izhodišča. Po porodu so značilna obdobja naglega spreminjanja razpoloženja, ki jih povzročajo hormonska nihanja. Izmenjavanje potrtosti in vznesenosti običajno ne traja dlje kot teden dni, kadar pa simptomi ne izginejo in se začnejo poglabljati, takrat lahko govorimo o poporodni depresiji. Ta se lahko pojavi kadarkoli v prvem letu po porodu. V diplomskem delu smo predstavili vzroke, znake in klasifikacijo poporodne depresije ter predstavili vlogo oklice. Namen raziskave je ugotoviti seznanjenost nosečnic o poporodni depresiji. Raziskovalna metodologija. Za raziskavo je bila uporabljena deskriptivna metoda dela. Kot raziskovalni instrument smo uporabili delno strukturiran anketni vprašalnik. Kvantitativne podatke smo statistično obdelali in prikazali s frekvenčno distribucijo v grafih. Raziskava je bila opravljena v enem izmed zdravstvenih domov Slovenije, v njej pa je sodelovalo 35 nosečnic. Rezultati. Raziskava je pokazala, da so nosečnice solidno seznanjene s problemom poporodne depresije. Z znaki, s katerimi se kaže poporodna depresija, so nosečnice sicer seznanjene, vendar bi jih veliko lahko spregledalo začetne opozorilne znake, kar je bistveno. Podatki so pokazali, da si večina nosečnic želi izvedeti več o poporodni depresiji, da bi v primeru začetnega obolenja lahko pravočasno ukrepale. Diskusija in zaključek. Nosečnice potrebujejo več znanja o znakih in problemu poporodne depresije, da bi znale ukrepati v primeru, da zbolijo za le-to. Primerno znanje potrebujejo tudi partner in ožji svojci, da bi opazili spremembe pri otročnici in tako lahko pravočasno poiskali strokovno pomoč.
Keywords: nosečnost, poporodna depresija, poporodna psihoza, posttravmatski stresni sindrom, preprečevanje poporodne depresije, zdravljenje poporodne depresije
Published: 06.08.2013; Views: 1498; Downloads: 393
.pdf Full text (1,91 MB)

110.
Depresija pri starostniku v domačem okolju
Mateja Ciglar, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Depresijo smo predstavili kot motnjo razpoloženja pri starostnikih. Znaki starostne depresije so: tesnoba, čustvene težave – predvsem težje izražanje občutkov žalosti, težave s spominom in koncentracijo, pomanjkanje motivacije za dnevne aktivnosti in socialni umik. Posamezne vrste depresij, ki se pojavljajo v starosti, so: distimija, bipolarna motnja, organske razpoloženjske motnje, prilagoditvene motnje in sindrom motnje izvrševalnih sposobnosti. Depresije se zdravijo z antidepresivi in raznimi psihološkimi metodami. Vloga medicinske sestre pri depresivnem starostniku je usmerjena k podpori duševnega zdravja s poudarkom na zdravem načinu življenja in terapevtski komunikaciji. Vpliv družine na obolelega člana je lahko pozitiven ali negativen. Nadaljnjo zdravljenje pri posamezniku brez družinske pozitivne vloge je manj učinkovito in uspešno, kar vodi v slabšo kakovost življenja.
Keywords: depresija, starostnik, terapevtska komunikacija, zdravljenje, vloga medicinske sestre, domače okolje, življenjske aktivnosti, negovalne diagnoze.
Published: 06.08.2013; Views: 1434; Downloads: 301
.pdf Full text (535,37 KB)

Search done in 0.16 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica