| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


91 - 100 / 248
First pagePrevious page6789101112131415Next pageLast page
91.
POTI, KI VODIJO V ODVISNOST OD ALKOHOLA
Lea Lorenci, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Odvisnost od alkohola je svojevrstna in huda bolezen. Ne samo, da je dolgotrajna in pušča mnogotere posledice, ampak predvsem dolgo traja, preden se je bolnik zave in je sposoben o njej razmišljati na način, ki bi mu omogočil, da se z njo spopade. V diplomskem delu smo predstavili vzroke, ki vodijo v odvisnost od alkohola. Opisali smo problem odvisnosti od alkohola, njegovo škodljivo rabo, posledice odvisnosti ter preprečevanje odvisnosti od alkohola. Prav tako smo predstavili načine zdravljenja alkoholizma, ki so na voljo in vlogo medicinske sestre pri zdravljenju alkoholizma. V empiričnem delu smo predstavili rezultate raziskave, ki smo jo izvedli v enem izmed Klubov zdravljenih alkoholikov v letu 2012. Rezultate smo pridobili z anonimnim anketnim vprašalnikom med dvajsetimi zdravljenimi alkoholiki, ki je vseboval 29 vprašanj odprtega, polodprtega in zaprtega tipa. Želeli smo ugotoviti kateri razlogi so anketirance vodili k prekomernemu pitju alkohola in posledično v odvisnost od alkohola, ter katere so bile najpogostejše težave s katerimi so se soočali v času pitja alkohola. Rezultati raziskave so pokazali, da so najpogostejši razlogi za poseganje po alkoholu bili pri polovici anketirancih pogojeni z stresom, begom iz realnosti, spori, izgubi partnerja in neuspešnosti, ki jih je posledično vodilo k pitju alkohola, pri tem so se bolje počutili, dobili občutek sproščenosti, dvignilo se jim je samospoštovanje. Kot najpogostejše težave s katerimi so se soočali v času pitja alkohola jih je večina navedla, da so imeli težave pri kontroli pitja alkohola in težave doma.
Keywords: odvisnost od alkohola, alkohol, škodljiva raba, vzroki, posledice, preprečevanje, zdravljenje.
Published: 04.07.2012; Views: 1654; Downloads: 253
.pdf Full text (1,41 MB)

92.
MOŽNOSTI SODELOVANJA OTROKA PRI ZADEVAH, KI SE NANJ NANAŠAJO
Tadeja Hari, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Otrok je vpleten praktično v vsa področja pravnega urejanja od pravdnih, nepravdnih in upravnih zadev in namen naloge je ugotoviti, kakšne so njegove možnosti sodelovanja v teh zadevah.
Keywords: otroško pravo, osebno ime, državljanstvo, verska vzgoja, šolanje, zdravljenje, varstvo in vzgoja, stiki med starši in otroki, posvojitev, rejništvo, skrbništvo.
Published: 01.08.2012; Views: 1670; Downloads: 210
.pdf Full text (598,04 KB)

93.
Uživanje alkohola na delovnem mestu
Jasmina Pajtler, 2012, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu smo predstavili problem uživanja alkohola na delovnem mestu. Opisani so vplivi alkohola na človekove psihofizične sposobnosti in s tem povezano problematiko na delovnem mestu. Posebno poglavje smo namenili dejavnikom, ki vodijo v alkoholizem ter posledicam dolgotrajnega uživanja alkohola z vidika varnosti pri delu, do ukrepov delovne organizacije. Temu sledi predstavitev ovir in načinov odkrivanja alkoholiziranosti na delovnem mestu, ki so pomembna za nadaljnje aktivnosti zmanjšanja pitja alkohola ter skrbi za lastno zdravje. V empiričnem delu smo predstavili rezultate raziskave, ki smo jo izvedli v Psihohigienski posvetovalnici Dravograd v letu 2011. Rezultate smo pridobili z anonimnim anketnim vprašalnikom, ki je vseboval 29 vprašanj zaprtega, polodprtega in odprtega tipa, v katerem je sodelovalo 19 zdravljenih alkoholikov. Želeli smo ugotoviti kako pogosto so anketiranci uživali alkohol na delovnem mestu in s kakšnimi ukrepi delovne organizacije so se soočali. Zanimalo nas je tudi kateri so razlogi za uživanje alkohola na delovnem mestu in v kakšni meri so bili anketiranci deležni aktivnosti za ohranjanje zdravja. Rezultati raziskave so pokazali, da se je pri več kot polovici anketirancih pojavljalo uživanje alkohola na delovnem mestu. Odvisnosti od alkohola je vzpodbujalo nezadovoljstvo z delovnim mestom, stresne in napete situacije ter lahka dostopnost do alkohola, kar pa je vplivalo na varnost in kakovost dela. Vzrok uživanja alkohola je bila tudi slaba osveščenost delavcev o zdravstveno vzgojnih ukrepih.
Keywords: alkohol, delovno okolje, posledice odvisnosti, zdravljenje odvisnosti, promocija zdravja, zdravstvena vzgoja
Published: 04.07.2012; Views: 2313; Downloads: 468
.pdf Full text (2,44 MB)

94.
Kakovost življenja pacienta s kroničnim revmatoidnim artritisom
Ivana Bogdanović, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Teoretična izhodišča. V diplomskem delu bomo predstavili kronični revmatoidni artritis, kronični potek bolezni in različne oblike zdravljenja. Revmatoidni artritis je avtoimunska, kronično vnetna sistemska bolezen, ki večinoma prizadene sklepe, lahko tudi vse ostale organske sisteme. Kar polovica obolelih ljudi mora delovno mesto zapustiti v manj kot 10 letih od začetka bolezni. Revmatoidni artritis se pogosteje pojavlja pri ženskah v starosti od 30 do 50 let in lahko nezdravljen vodi v invalidnost. Namen. Namen diplomskega dela je bil ugotoviti v kolikšni meri se spremeni življenje, ko pacient zboli za kroničnim revmatoidnim artritisom in kakšni so načini zdravljenja oziroma upočasnitve bolezni. Metode. V okviru diplomskega dela je bila izvedena kvalitativna raziskava, in sicer s pomočjo študije primera in intervjuja s pacientko v domačem okolju. Rezultati. Ugotavljamo, da pacientki s kroničnim revmatoidnim artritisom ob pojavu bolezni upade kakovost življenja, saj ni zmožna več opravljati vsakodnevnih aktivnosti, hoditi v službo, tudi družbeno se pacient umakne, zapre vase. Fizične težave nastopijo pri vstajanju iz postelje in samooskrbi. Prisotna je nenehna bolečina, kar vzbuja pri pacientki negativna čustva. Z uporabo terapevtskih pomagal, opornic in redno vsakodnevno telesno telovadbo pacientka preprečuje jutranjo okorelost sklepov ter izboljša gibljivost, kar ji omogoča opravljanje vsakodnevnih opravil. Ponovno se ji vzbuja občutek, da živi delno kakovostno življenje, čeprav še vedno razmišlja, kako je živela pred boleznijo.
Keywords: kronični revmatoidni artritis, zdravljenje, kakovost življenja, bolečina.
Published: 20.11.2012; Views: 1219; Downloads: 283
.pdf Full text (511,59 KB)

95.
Depresivna motnja med odraslimi na podeželju
Patricija Kovač, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Izhodišče. Depresivna motnja je ena izmed motenj razpoloženja in je bolezen našega časa. Je duševna motnja, ki lahko prizadene vsakogar, ne glede na spol, starost, raso ali vero, in v svoji razsežnosti pomembno vpliva na človekovo telesno in duševno zdravje. Pojavlja se lahko v vseh življenjskih obdobjih, že v otroštvu in vse do pozne starosti. Namen diplomskega dela je bil ugotoviti prisotnost depresivne motnje med odraslimi na podeželju in predstaviti preventivo depresivnih motenj. Metodologija raziskovanja. Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji, kjer smo za zbiranje podatkov uporabili strukturiran vprašalnik. Dodatno smo za določanje stopnje depresivnosti uporabili standardiziran samoevalvacijski vprašalnik o stopnji depresivnosti (Zung), ki nam je pomagal ugotoviti počutje anketirancev, definirano v časovnem intervalu. Raziskovalni vzorec je obsegal 50 oseb moškega in ženskega spola na podeželju, v okolici Gornje Radgone, v starosti od 20 do 65 let, kar pomeni aktivno populacijo. K sodelovanju smo jih povabili naključno. Raziskava je bila izvedena januarja 2012. Rezultati. Analiza podatkov je pokazala, da dve tretjini anketiranih oseb nimata nobenih znakov depresivnosti, skoraj tretjina anketiranih oseb pa kaže minimalne do blage znake depresivnosti. Za preventivo pojava depresivne motnje dve tretjini anketirancev telesno poskrbita zase s sprehodi in aktivnostmi na svežem zraku, skoraj polovica anketirancev pa se pogovori s svojimi bližnjimi, ko se počutijo žalostne, osamljene in brez energije. Med tistimi, ki so kazali minimalne do blage znake depresivnosti, je bilo 21,3 % žensk in 10,6 % moških. Razvidno je, da ženske 2–krat pogosteje zbolijo za depresijo kot moški. Sklep. Depresivna motnja je velik problem za sedanjost in zaskrbljujoč problem za prihodnost, saj je pogosto neprepoznana in nezdravljena. Zato je depresivno motnjo potrebno čim prej diagnosticirati in začeti z zdravljenjem, da preprečimo posledice in omogočimo kakovostno življenje pacientu z depresijo ter njegovi družini.
Keywords: depresivna motnja, življenjska obdobja, zdravljenje, zdravstvena nega, pacient
Published: 02.10.2012; Views: 1172; Downloads: 163
.pdf Full text (2,38 MB)

96.
POMEN ŽIVLJENJSKE AKTIVNOSTI - HRANJENJE IN PITJE V PROCESU ONKOLOŠKE ZDRAVSTVENE NEGE
Neža Jelenko, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Prehranjevanje in pitje je življenjska aktivnost, ki je nujno potrebna za človekovo preživetje. V obdobju odraslega človeka vnos hrane in tekočine omogoča regeneracijo celic, sintezo hormonov in encimov, tvorbo energije in protiteles in splošno dobro počutje. Kadar pa človek zboli se lahko pojavijo spremembe v aktivnosti, ki motijo normalno prehranjenost, ogrožajo zdravljenje in znižujejo kakovost življenja. Posebno je to pomembno za onkološke bolnike, pri katerih je potrebno postaviti zadovoljevanje potreb po hrani in tekočini v ospredje zdravljenja in zdravstvene nege, saj z urejeno prehrano vzdržujemo prehranjenost telesa in telesno kondicijo ter podpiramo osnovno zdravljenje. Namen diplomskega dela je predstaviti pomen življenjske aktivnosti – hranjenje in pitje pri onkološkem bolniku, prikazati vlogo medicinske sestre pri prehranski podpori bolniku in reševanju prehranskih zapletov in predlagati morebitne izboljšave za klinično okolje onkološke zdravstvene nege. V prvem delu diplomske naloge opisujemo nastanek rakavega obolenja ter njegov razvoj, zdravljenje in obvladovanje stranskih učinkov. Podrobneje opisujemo pomembnost ter vrsto prehrane, režim prehrane in način prehranjevanja onkoloških bolnikov. Osredotočili smo se tudi na vlogo medicinske sestre pri prehranski podpori onkološkega bolnika. V drugem delu diplomske naloge pa smo se osredotočili na procesno metodo dela življenjske aktivnosti hranjenje in pitje pri onkološkemu bolniku, s poudarkom na ugotavljanju potreb, načrtovanju, izvajanju, vrednotenju in dokumentiranju. Predstavili smo tudi preventivne aktivnosti, predvsem ukrepe za lajšanje težav s prehranjevanjem. Ugotovili smo, da življenjska aktivnost hranjenje in pitje podpira različne načine zdravljenja, saj je hrana prilagojena bolnikovim potrebam in možnim stranskim učinkom, da ima medicinska sestra pomembno vlogo pri prehranski podpori onkoloških bolnikov ter pri reševanju njihovih aktualnih in potencialnih negovalnih diagnoz in da je prednost procesne metode dela pri življenjski aktivnosti hranjenje in pitje predvsem v celovitosti in individualnosti obravnave vsakega bolnika in v zgodnjem prepoznavanju in reševanju negovalnih diagnoz. Glede na ugotovitve smo podali naslednje predloge za klinično okolje onkološke zdravstvene nege: pripravo zdravstveno vzgojnih materialov za osveščanje onkoloških bolnikov o pomembnosti prehrane ter zgodnje prepoznavanje in reševanje zapletov v procesu onkološkega zdravljenja, izobraževanje medicinskih sester s področja klinične dietetike in njihovo vključevanje v individualno prehransko obravnavo vsakega bolnika s poudarkom na bolnikovi aktivni vlogi ter kontinuirano spremljanje prehranskega stanja bolnika v vseh fazah zdravljenja v med institucionalni obravnavi.
Keywords: onkološki bolnik, prehranjevanje, dieta, zdravljenje
Published: 20.11.2012; Views: 2109; Downloads: 350
.pdf Full text (1,61 MB)

97.
PRAVICA DO SVOBODNEGA ODLOČANJA O ROJSTVU OTROK
Špela Škorjanc Podkrižnik, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Svobodno odločanje o rojstvu otrok je v Sloveniji ustavno zagotovljena pravica in vloga države je, da zagotavlja možnosti za uresničevanje le-te. V zvezi z uresničevanjem te pravice omenjamo še vlogo zdravstva, ki omogoča človeku vse možnosti, s katerimi je mogoče v okviru zdravstvenega sistema uresničiti to pravico. Vsak človek lahko torej svobodno odloča o rojstvu svojih otrok, lahko se v okviru te pravice odloči tudi, da do rojstva že spočetega otroka ne bo prišlo. Vemo, da v praksi ženska odloča o morebitni umetni prekinitvi nosečnosti oz. je ta odločitev v njeni domeni vsaj dokler izpolnjuje določene pogoje (do desetega tedna nosečnosti), kasneje pa o tem odločata komisiji I. in II. stopnje. Najpomembnejša v okviru uresničevanja pravice do svobodnega odločanja o rojstvu otrok je vendarle prevencija – kontracepcija, medtem ko splav velja za rešitev »v skrajni sili«. V zvezi s pravico do svobodnega odločanja o rojstvu otrok velja omeniti še pravico do ugotavljanja in zdravljenja zmanjšane plodnosti. Ob zagotavljanju pravice do svobodnega odločanja o rojstvu otrok pa lahko pride do konflikta s pravico zdravstvenih delavcev do »ugovora vesti«, kjer pa velja, da zaradi uveljavlja ugovora vesti ne sme biti ogroženo zdravje pacienta.
Keywords: pravica do svobodnega odločanja o rojstvu otrok, preprečevanje zanositve, kontracepcija, pravica ženske do umetne prekinitve nosečnosti, pravni status zarodka, zdravljenje neplodnosti
Published: 17.12.2012; Views: 3333; Downloads: 534
.pdf Full text (409,50 KB)

98.
IZVRŠEVANJE UKREPA OBVEZNEGA PSIHIATRIČNEGA ZDRAVLJENJA V REPUBLIKI SLOVENIJI IN REPUBLIKI HRVAŠKI
Manuela Šturm, 2014, undergraduate thesis

Abstract: V zadnjem obdobju so se na področju kazenske zakonodaje odvile precejšnje spremembe tako v Republiki Sloveniji kot v Republiki Hrvaški. V tem sklopu je prišlo do velikih premikov tudi na področju medicinskih varnostnih ukrepov. V diplomskem delu se posvečam problematiki izvrševanja ukrepa obveznega psihiatričnega zdravljenja v Sloveniji in na Hrvaškem. V obeh državah se je pojavila težnja, naj bi ukrepi terapevtske narave prešli iz kazenskopravnega področja na civilno oziroma naj bi se osebe z duševnimi motnjami, ki so izvršile znake določenega kaznivega dejanja, obravnavale v skladu z določbami, ki urejajo področje duševnega zdravja. Tako predstavljam izkušnje obeh držav pri navedenih ˝podvigih˝ ter na podlagi tega skušam ugotoviti, katero področje prava lahko najustreznejše in najučinkoviteje obravnava storilce z duševnimi motnjami, izreka ukrepe terapevtske narave, med katere spada tudi ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja, ter bdi nad izvrševanjem le-teh. Skozi kratek zgodovinski pregled najprej predstavljam nastanek in razvoj terapevtskih varnostnih ukrepov, s poudarkom na ukrepu obveznega psihiatričnega zdravljenja. Pri tem nekoliko več pozornosti namenjam razvoju teh ukrepov na tleh nekdanje Jugoslavije. V nadaljevanju osvetljujem nekaj splošnih pojmov, ki so nujno povezani z obravnavano tematiko. Tu predstavljam splošni pojem ter namen ukrepa obveznega psihiatričnega zdravljenja. Nadalje pa sem opisala še pojem kaznivega dejanja ter pojem in načelo krivde, saj ti instituti (predvsem koncepcija krivde) močno vplivajo na ureditev varnostnih ukrepov kot tudi na dopustnost njihovega izrekanja. Nato posvečam še nekaj besed storilčevi nevarnosti, saj je le-ta merilo za uporabo obravnavanega ukrepa. Na koncu tega poglavja pa sem nekaj prostora namenila še razmerju med ukrepom obveznega psihiatričnega zdravljenja in kaznijo. Osrednja dela diplomske naloge pa sta poglavja o izvrševanju ukrepov obveznega psihiatričnega zdravljenja v Sloveniji in na Hrvaškem. Najprej obravnavam ureditev v Sloveniji, in sicer od ureditve po Kazenskem zakoniku iz leta 1994, preko kratke ˝ekskurzije˝ medicinskih varnostnih ukrepov iz področja kazenskega prava s sprejemom KZ-1 v letu 2008 pa do vrnitve teh ukrepov na področje kazenskega prava z novelo KZ-1B v letu 2011. Ob tem sem opozorila na probleme nove ureditve in nastalih pravnih praznin, nato pa sem se podrobneje posvetila obravnavi ukrepov obveznega psihiatričnega zdravljenja, ki sta se nekoliko dodelana in izboljšana ˝vrnila˝ v slovenski kazenski zakonik. Predstavila sem pogoje za uporabo obravnavanih ukrepov, postopek ter izvrševanje skozi določila izvršilnih predpisov ter Zakona o duševnem zdravju. Na koncu pa predstavljam izvrševanje ukrepov obveznega psihiatričnega zdravljenja v sosednji Hrvaški, ki je glede neprištevnih storilcev z začetkom leta 1998 prešla na civilni model obravnavanja le-teh. Ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja zoper to kategorijo storilcev ni več kazenska sankcija, ampak se izvršuje po določilih zakona, ki ureja duševno zdravje, ter tako njihov pravni položaj sodi v domeno civilnega prava. Ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja bistveno zmanjšano prištevnih storilcev kaznivih dejanj pa ostaja v okviru kazenskega prava in je kazenskopravna sankcija. Tudi pri sosedih pa ta prehod ni šel brez polemik in težav, zato sem osvetlila tudi njihove izkušnje ob teh vseobsegajočih spremembah. Je pa tudi hrvaški kazenskopravni sistem nedavno spet prešel skozi novo reformo, ki je prinesla izboljšave tudi na področju terapevtskih varnostnih ukrepov, v izdelavi pa je tudi novi zakon, ki ureja področje duševnega zdravja.
Keywords: varnostni ukrepi, obvezno psihiatrično zdravljenje, neprištevnost, bistveno zmanjšana prištevnost, krivda, nevarni storilec, psihiatrija in pravo
Published: 08.05.2014; Views: 1523; Downloads: 154
.pdf Full text (1,02 MB)

99.
ZDRAVSTVENA NEGA PACIENTA Z VENSKIM ULCUSOM
Marjeta Ploj, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo obravnava zdravstveno nego pacienta z venskim ulcusom. V prvem delu uvoda smo izpostavili namen ter cilje diplomskega dela. Nadalje smo opredelili kronično vensko popuščanje, pojavnost, simptome, znake ter dejavnost tveganja za kronično vensko bolezen. V drugem poglavju smo prav tako predstavili klasifikacijo kronične venske bolezni ter opredelili termin razjeda goleni. Tretji del naloge zajema zdravstveno nego pacienta z ulcusom. Glede na trend zdravljenja smo opisali sodobno oskrbo venskih ulcusov ter zdravljenje ulcusov. Poudarek je na partnerskem odnosu med medicinsko sestre ter ostalimi sodelujočimi v zdravstveni oskrbi pacienta z venskim ulcusom ter uporabi in upoštevanju etičnega pristopa do pacienta. V tem poglavju smo prav tako opisali proces zdravstvene nege ter procesno metodo dela po kateri poteka oskrba venskih ulcusov v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor. Slednje smo ugotavljali z raziskavo, ki nam je hkrati podala rezultate, da anketiranci poznajo sodobno ter klasično oskrbo venskih ulcusov, ki jo izvajajo po procesu zdravstvene nege ter vključujejo uporabo negovalnih diagnoz, med katerimi so najpogostejše bolečina, zvišana možnost infekcije, strah, motnje spanja ter poškodba tkiva. Glede na to, da so imenovane negovalne diagnoze usmerjene v bolezen lahko opravičimo s tem, da gre pri pacientih v Univerzitetnem kliničnem centru za hospitalizacije in lahko negovalne diagnoze usmerjene v zdravje ugotavljajo za to prisotni zdravstveni kader, ki deluje v domačem okolju pacienta (patronažno zdravstveno varstvo).
Keywords: venska razjeda, zdravljenje, proces zdravstvene nege, negovalna diagnoza, medicinska oskrba, partnerstvo
Published: 29.10.2012; Views: 1718; Downloads: 258
.pdf Full text (1,13 MB)

100.
ZDRAVSTVENO VZGOJNO DELO MEDICINSKE SESTRE V POMENOPAVZALNEM OBDOBJU
Beti Kontrec, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Prebivalstvo po vem svetu se stara, zato danes ženske preživijo kar tretjino svojega življenja v obdobju po menopavzi. Cilji menopavzalne medicine so zato omiliti težave ob menopavzi ter preprečiti bolezni srčno-žilnega sistema, centralnega živčevja in kosti, ob tem pa ne škoditi drugim organom. Poleg farmakološkega zdravljenja so vredni tehtnega premisleka tudi nefarmakološki ukrepi. Namen diplomske naloge je predstaviti zdravstveno vzgojno vlogo medicinske sestre v pomenopavzalnem obdobju ter raziskati, ali imajo ženske dovolj informacij o načinih hormonskega zdravljenja in kako si ženske pri težavah v pomenopavzi pomagajo same. Raziskavo smo opravili v Zdravstvenem domu Lendava s pomočjo deskriptivne metode dela. Rezultati raziskave so pokazali, da dobijo ženske dovolj informacij o hormonskem načinu zdravljenja ter da si nekatere ženske pri simptomih/težavah ne znajo pomagati same. Večina žensk pa si pri simptomih pomaga z gibanjem, zdravili, s sproščanjem in z masažo ter z rastlinskimi in prehrambnimi dodatki.
Keywords: pomenopavzalno obdobje, medicinska sestra, hormonsko nadomestno zdravljenje, zdravstvena vzgoja, nehormonsko zdravljenje
Published: 15.01.2013; Views: 1450; Downloads: 205
.pdf Full text (686,00 KB)

Search done in 0.13 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica