| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 254
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
1.
Kakovost življenja bolnika z ahalazijo požiralnika po peroralni endoskopski miotomiji
Luka Ulbin, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Uvod: Ahalazija požiralnika je resna redka motorična motnja požiralnika, ki bolniku bistveno poslabša kvaliteto življenja. Bolezni, z do sedaj poznanimi postopki, ne moremo popolnoma ozdraviti, lahko pa zdravimo oz. lajšamo njene simptome. Peroralna endoskopska miotomija je novejši kirurški poseg za zdravljenje ahalazije požiralnika, ki lahko bistveno izboljša kakovost življenja bolnika. V diplomskem delu želimo predstaviti kakovost življenja pacienta z ahalazijo požiralnika po peroralni endoskopski miotomiji. Metode: V zaključnem delu smo uporabili kvalitativno metodologijo raziskovanja. Izvedli smo intervju in izdelali študijo primera bolnika z ahalazijo požiralnika, pri katerem se je kot metoda zdravljenja uporabila peroralna endoskopska miotomija. Rezultati: Iz rezultatov je razvidno, da se je bolnikova kakovost življenja po peroralni endoskopski miotomiji bistveno izboljšala. Popolnoma se je izboljšala zmožnost prehranjevanja, posledično so se izboljšali tudi vitalnost, socialno življenje, čustveno in duševno stanje bolnika. Bolnik ni imel več večjih težav z gastroezofagealnim refluksom. Ugotavljamo pa, da kronična oblika bolezni pušča nekatere probleme, ki jih sam poseg ne reši. Razprava in sklep: Peroralna endoskopska miotomija zmanjša oz. ozdravi simptome ahalazije požiralnika, s čimer izboljša kakovost življenja bolnika, vendar ne pozdravi izvora bolezni, zato je pomembno nadaljnje pridobivanje znanja na tem področju. Pomembno je, da so zdravstveni delavci seznanjeni s problematiko ahalazije požiralnika, saj lahko tako bolnik pride do čim hitrejše diagnoze in zdravljenja.
Keywords: Disfagija, zdravljenje ahalazije, vloga medicinske sestre, študija primera, negovalni problemi.
Published: 23.03.2021; Views: 120; Downloads: 46
.pdf Full text (490,33 KB)

2.
Zasnova funkcionalnih specifikacij sistema za dokumentiranje dializnega zdravljenja
Emina Keranović, 2021, master's thesis

Abstract: Z dokumentiranjem se v zdravstveni negi srečujemo vsakodnevno. Pogosto medicinsko osebje, ki preživi največ časa ob pacientu, meni, da je to zamudno in preobsežno. Čeprav se zavedamo pomembnosti dokumentiranja, to zaradi pomankanja časa in kadra pogosto izvedemo na najhitrejši možni način in s tem zabeležimo le podatke, ki jih subjektivno ocenimo kot pomembne. Časovna stiska kot posledica pomanjkanja zadostnega števila kadra nas s tem prisili v vsakodnevno, nedosledno dokumentiranje. V magistrski nalogi smo se osredotočili na dokumentiranje v zdravstvu. Opredelili smo se na kronično dializno zdravljenje, ki ni klasična oblika zdravljenja, ki smo jim priča na oddelkih, temveč gre za specifično obliko ambulantnega zdravljenja, kjer prihaja do hitro spreminjajočih se situacij in ukrepov. V tem trenutku na tem področju nimamo razvitega elektronskega dokumentiranja. Trenutno je papirnata dokumentacija edini način beleženja informacij, kar nam predstavlja veliko pomanjkljivost predvsem pri sledljivosti zdravstvenega osebja, ki je posamezen ukrep predpisalo oz. izvedlo. Zaradi nekaterih izhodišč v praksi smo se odločili predstaviti funkcionalne specifikacije sistema kot podlago za izdelavo programa elektronskega dokumentiranja. Naredili smo prvi korak pri razvoju programa v prihodnosti, ki bi nam omogočal natančno spremljanje pacientov in s tem poenostavili in predvsem izničili napake, ki se pojavljajo pri uporabi papirnate dokumentacije kot posledica človeške napake. Celoto smo vizualno podkrepili, kar nam omogoča bolj pregleden način ter tako nudi hitrejši zapis informacij. Izpostavili smo prednosti, slabosti, priložnosti in tveganja, ki smo jih zaznali pri zasnovi sistema. Osredotočili smo se predvsem na zasnovo sistema, ki bi ga bilo smiselno vpeljati in aktivno uporabiti v praksi.
Keywords: elektronsko dokumentiranje, dializno zdravljenje, papirnata dokumentacija, dializna knjiga
Published: 12.03.2021; Views: 89; Downloads: 10
.pdf Full text (2,02 MB)

3.
4.
Kakovost življenja bolnikov s starostno degeneracijo makule
Nina Bezjak, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Starostna degeneracija makule (SDM) je pogosta bolezen, ki postopoma uničuje centralni vid in je eden od vodilnih vzrokov za slabovidnost in slepoto v svetu. Namen raziskave je bil ugotoviti, kako vlažna SDM vpliva na vsakodnevno življenje in kako vplivajo redni pregledi ter zdravljenje z intravitrealno aplikacijo zaviralca rastnih dejavnikov za žilni endotel (anti-VEGF) na kakovost življenja teh bolnikov. Raziskovalne metode: V raziskavi smo uporabili deskriptivno in kvantitativno metodo dela. Podatke smo pridobili s pomočjo strukturiranega vprašalnika s 24 vprašanji. Anketirali smo 100 bolnikov z vlažno SDM, in sicer 50 z enostransko in 50 z obojestransko okvaro vida, ki se zdravijo ambulantno v enem izmed univerzitetnih kliničnih centrov Slovenije. Rezultati: 54 % bolnikov živi s partnerjem, 27 % pa samostojno. 19 % je zaradi težav z vidom odvisnih od pomoči drugih v vsakdanjem življenju. 36 % bolnikov potrebuje pomoč pri branju, 56 % ne more voziti avta, 18 % se ne znajde v nepoznanem okolju. Več težav v vsakdanjem življenju imajo bolniki z obojestransko okvaro vida. Pogosti pregledi in zdravljenje bolnikom ne predstavljajo večje obremenitve. Kar 73 % anketiranih čuti strah pred popolno izgubo vida, kljub temu, da 58 % opaža stabilizacijo vida s pomočjo anti-VEGF terapije. Diskusija in zaključek: Kljub slabši vidni funkciji in težavah bolniki s SDM v večji meri ohranjajo samostojnost v vsakdanjem življenju. Nuditi jim moramo potrebno pomoč in podporo saj jim s tem omogočamo boljšo kakovost življenja. Pomembo je, da se bolniki zavedajo pomena pregledov in zdravljenja, saj s tem ohranjamo njihov vid in posledično boljšo kakovost življenja.
Keywords: strukturiran vprašalnik, vlažna SDM, enostranska SDM, obojestranska SDM, zdravljenje SDM, anti-VEGF
Published: 30.10.2020; Views: 185; Downloads: 36
.pdf Full text (502,86 KB)

5.
Lokalno zdravljenje in nega kože pri bolnikih z atopijskim dermatitisom
Neja Cimprič, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Poznavanje in obvladovanje atopijskega dermatitisa je ključnega pomena pri doseganju boljše kakovosti življenja, ki je pri bolnikih z atopijskim dermatitisom močno zmanjšana. V zaključnem delu smo želeli raziskati znanje bolnikov o negi kože in lokalnem zdravljenju atopijskega dermatitisa, saj bolezen lahko traja celo življenje.
Keywords: atopija, dermatitis, farmakološko zdravljenje, nefarmakološka sredstva
Published: 30.10.2020; Views: 128; Downloads: 39
.pdf Full text (358,87 KB)

6.
Doživljanje samopodobe pri ženskah po rekonstrukciji dojk zaradi mastektomije
Klavdija Medlobi, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Uvod: Rak dojk je najpogostejši rak pri ženskah in lahko doprinese resne psihološke posledice. Kirurški poseg na dojki povzroči spremembo telesnega videza bolnic, kar močno vpliva na doživljanje samopodobe. Rekonstrukcija dojke po mastektomiji lahko pozitivno vpliva na kakovost življenja bolnic. Namen zaključnega dela je predstaviti, kako ženske doživljajo samopodobo po rekonstrukciji dojk zaradi mastektomije in kako se soočajo s posledicami rekonstrukcije. Metode: V empiričnem delu je bila uporabljena kvalitativna metodologija raziskovanja. Izveden je bil intervju z bolnico, ki je imela totalno mastektomijo obeh dojk in se je odločila za odloženo–takojšno rekonstrukcijo obeh dojk. Intervju je bil posnet, dobesedno zapisan in analiziran. Vsaka vrstica v intervjuju je bila kodirana. Kode so bile smiselno kategorizirane glede na posamezna področja. Uporabljena je bila metoda vsebinske analize. Rezultati: Ugotovljeno je bilo, da ima na doživljanje samopodobe po mastektomiji velik vpliv odnos s partnerjem, z družino in spodobnost soočanja z izzivi. Pomembno pa je tudi sprejetje zdravstvenega stanja. Obravnavana bolnica po opravljeni rekonstrukciji dojk zaradi mastektomije pozitivno doživlja samopodobo in se uspešno sooča s posledicami zdravljenja. Zaradi rekonstrukcije dojk ima izboljšano kakovost življenja na psihosocialnem in telesnem področju. Ugotovljeni so bili štirje negovalni problemi, in sicer bolnica navaja občutke žalosti ob soočanju z boleznijo, negativne občutke zaradi brazgotin na dojkah, zmanjšano gibljivost v ramenih in zmanjšane zmožnosti pri opravljanju vsakodnevnih aktivnosti. Sklep: Rekonstrukcija dojk po mastektomiji uspešno dvigne samopodobo žensk in jim izboljša kakovost življenja na več področjih. Bolnice pridobijo višjo samozavest in izboljšano splošno počutje, kar vpliva na boljši izid zdravljenja in rehabilitacije.
Keywords: rak dojke, kirurško zdravljenje, rekonstrukcija dojke, samopodoba ženske
Published: 07.10.2020; Views: 203; Downloads: 59
.pdf Full text (408,30 KB)

7.
Hemoroidalna bolezen in zaprtje
Martina Levart, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Hemoroidalna bolezen znatno vpliva na kakovost življenja. Zaprtost naj bi bila eden izmed pomembnih dejavnikov tveganja za nastanek te bolezni. Menimo, da bi bilo potrebno izvesti še več raziskav, v kolikšni meri zaprtost vpliva na to bolezen, pri tem pa bi aktivno sodelovale medicinske sestre.
Keywords: anorektalna bolezen, zaprtje, hemoroidi, zdravljenje, zdravstvena nega
Published: 24.07.2020; Views: 196; Downloads: 51
.pdf Full text (701,98 KB)

8.
Intratekalna analgezija ob splošni anesteziji za laparoskopske ginekološke operacije: vpliv na mikrohemodinamiko, stresni odgovor in bolečino
Marko Zdravković, 2020, doctoral dissertation

Abstract: Izhodišče Mikrohemodinamsko dogajanje in regionalna dostava kisika sta v anesteziologiji pomembna zaradi povezave med moteno mikrocirkulatorno funkcijo in slabšim perioperativnim izhodom. Kljub manj boleči laparoskopski kirurški tehniki v primerjavi s klasično “odprto” kirurgijo pa bolnice po laparoskopskih ginekoloških operacijah občutijo hudo bolečino v 40% do 65% primerov. Dodatek intratekalne anelgezije k splošni anesteziji bi teoretično lahko izboljšal mikrocirkulacijo in perioperativno zdravljenje bolečine ter zmanjšal stresni odgovor. Metode Bolnice (n=102), ki so imele načrtovano laparoskopsko ginekološko operacijo, smo naključno razvrstili v tri skupine. Prejele so kombinacijo splošne anestezije z nizkim odmerkom intratekalne analgezije (NOIA: 7,5 mg levobupivakaina in 2,5 μg sufentanila) ali zelo nizkim odmerkom intratekalne analgezije (ZNOIA: 3,75 mg levobupivakaina in 2,5 μg sufentanila) ali zgolj splošno anestezijo (kontrolna skupina). Uporabili smo 3 minutni zažemni test in s spektroskopijo blizu infrardečega spektra izmerili tkivno oksigenacijo in opredelili mikrocirkulatorno funkcijo v m. brachioradialis in m. triceps surae v treh časovnih točkah: pred uvodom v splošno anestezijo, 5 minut po trahealni intubaciji in 15 minut po začetku pnevmoperitoneja. Primarni mikrohemodinamski izidi so bili: (1) primerjava spektroskopsko dobljenih mikrohemodinamskih parametrov med skupinami; (2) primerjava mikrovaskularnih trendov v mišicah nog s tistimi v mičicah rok znotraj skupin; in (3) korelacija krvnega tlaka s hitrostjo povratka tkivne oksigenacije po zažemnem testu. Trije primarni cilji s področja lajšanja bolečine so bili: (1) poraba sufentanila med operativnim posegom; (2) poraba piritramida za zdravljenje pooperativne bolečine; in (3) ocena bolečine z 11 točkovno številčno lestvico (od 0 do 10). Za oceno zgodnjega stresnega odgovora smo določili nivo kortizola in glukoze v serumu pred in med operacijo. Rezultati Med tremi skupinami ni bilo razlik v mikrohemodinamskih parametrih na podlahti. Na merilnem mestu na nogi so imele bolnice v skupinah z dodatkom intratekalne analgezije že pred uvodom v anestezijo počasnejšo hitrost tkivne reoksigenacije po zažemnem testu (NOIA 34 ±16 %/min, p=0,002; ZNOIA 36 ±13 %/min, p=0,006) v primerjavi s kontrolno skupino (52 ±27 %/min). Med splošno anestezijo smo opazili poslabšanje mikrocirkulatorne funkcije v vseh skupinah in razlik med njimi več ni bilo zaznati, med laparoskopijo pa smo zaznali pomembno zmanjšanje hitrosti tkivne reoksigenacije po zažemnem testu v skupini z NOIA (14 ±11 %/min) v primerjavi z ZNOIA (22 ±11 %/min; p=0,023) in kontrolno skupino (24 ±17 %/min; p=0,040). Poraba sufentanila (mediana [interkvartilni razpon]) je bila 2,9 (0-4) μg/h v skupini z NOIA, 4,7 (3,2-9,2) μg/h v skupini z ZNOIA in 16 (11-23) μg/h v kontrolni skupini (p<0,001), poraba piritramida znotraj 24 ur po operaciji pa 2 (0-2,5) mg, 5 (0-7,5) mg in 7,3 (2,1-9,5) mg (p=0,001), v enakem vrstnem redu skupin. Pooperativna ocena bolečine je bila ves čas <3 zgolj v skupini z NOIA. Zadovoljstvo bolnic z anesteziološko oskrbo in sodelovanjem v raziskavi je bilo ocenjeno kot odlično. Med skupinami ni bilo razlik v nivoju kortizola in glukoze v serumu. Zaključki Ne glede na uporabljeno anesteziološko tehniko so bolnice ohranile ali imele izboljšano oksigenacijo in mikrocirkulatorno funkcijo v področju m. brachioradialis med laparoskopijo. V področju m. triceps surae pa sta bili oksigenacija in mikrocirkulatorna funkcija slabši. Dodatno zmanjšanje hitrosti reoksigenacije na nogi v skupini z NOIA je treba tolmačiti z razumevanjem simpatolitičnih učinkov spinalne analgezije, ki povečajo gostoto odprtih kapilar, kar skrajša difuzijske razdalje. Nižja hitrost toka krvi ob krajših difuzijskih razdaljah je mikrohemodinamsko ugodnejša. Uporaba nizkega odmerka intratekalne analgezije zmanjša porabo opioidnih zdravil za laparoskopske ginekološke operacije in zmanjša intenziteto pooperativne bolečine.
Keywords: kombinirana splošna in spinalna anestezija, spinalna analgezija, intratekalna analgezija, laparoskopska kirurgija, ginekologija, hemodinamika, mikrocirkulacija, tkivna oksigenacija, zadovoljstvo pacientov, stresni odgovor, zdravljenje bolečine, poraba opioidov, pospešeno okrevanje po operaciji, kortizol
Published: 17.07.2020; Views: 373; Downloads: 41
.pdf Full text (2,71 MB)

9.
Učinki fototerapije pri zdravljenju luskavice
Urška Gosak, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Uvod: Fototerapija je metoda zdravljenja zmerne do hude oblike luskavice, ki temelji na uporabi pozitivnih učinkov ultravijolične svetlobe. S pravilno zdravstveno obravnavo in skrbno zdravstveno nego ter rednim sledenjem napredku zdravljenja je možno v relativno kratkem času doseči remisijo bolezni. Namen zaključnega dela je raziskati učinkovitost in varnost fototerapije pri zdravljenju luskavice ter ukrepe za lajšanje neželenih učinkov zdravljenja. Metode: Uporabljena je bila deskriptivna metoda dela, za sistematični pregled in analizo podatkov o opredeljeni temi smo iskali znanstvene in strokovne članke v angleškem jeziku v podatkovnih bazah CINAHL, MEDLINE, PubMed, ScienceDirect in Google Scholar. Iskanje smo omejili na literaturo publicirano v letih od 2009 do 2019. Rezultati: V raziskavo smo zajeli 14 študij. Raziskava je potrdila, da je fototerapija varna in učinkovita metoda zdravljenja luskavice. Pri tem so prisotni minimalni neželeni učinki, ki se najpogosteje kažejo kot eritem, srbečica, bolečina, ob večletni uporabi fototerapije pa se lahko pojavi pigmentacija kože, prezgodnje staranje kože, katarakta in zvišana možnost za nastanek melanoma. Zgoraj naštete neželene učinke je mogoče preprečevati in lajšati z natančnim upoštevanjem navodil. Razprava in sklep: Najučinkovitejša vrsta fototerapije je PUVA, saj je za očiščenje kože potrebno manj obiskov terapij kot pri ostalih vrstah fototerapij, obdobje remisije bolezni je daljše in zagotavlja nižjo stopnjo ponovljivosti. Vendar zdravljenje s PUVA fototerapijo povzroča več neželenih učinkov kot druge vrste fototerapij. Na podlagi raziskave smo spoznali, da je ozkopasovna UVB fototerapija najvarnejša.
Keywords: psoriaza, zdravljenje z ultravijolično svetlobo, neželeni učinki
Published: 19.06.2020; Views: 502; Downloads: 98
.pdf Full text (1,05 MB)

10.
Stigmatizacija alkoholikov in njihovih družin v domačem okolju
Mirjam Paljek, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Izhodišče in namen: Osebe odvisne od alkohola se redkeje obravnavajo, kot duševno bolne, pripisuje se jim večja odgovornost za zdravstveno stanje, vzbujajo družbeno neodobravanje in več negativnih čustev. Stigma je porazdeljena na paciente in njihove svojce. Namen diplomskega dela je raziskati problem stigmatizacije oseb odvisnih od alkohola in njihovih družin v domačem okolju. Raziskovalne metode: Uporabili smo kvantitativno metodologijo raziskovanja. S pomočjo pol strukturiranega intervjuja smo intervjuvali 5 zdravljencev. Z metodo odprtega kodiranja smo podatke pregledali in predstavili v tabeli. Med seboj smo jih objektivno primerjali in izpeljali sklepe. Rezultati: Dve osebi sta bile tekom zdravljenja deležni stigmatizacije s strani družinskih članov in okolice ter ena oseba s strani družine. Vse osebe so poročale o izkušnjah s stigmo po končanem zdravljenju. Stigmatizacijo doživljajo, kot osamljenost, odrinjenost, nezaupanje. Tri osebe povedo, da so stigmatizirani tudi njihovi družinski člani vključno z njihovimi otroci. Le v eni družini o stigmi govorijo in se z njo spopadajo. Diskusija in zaključek: Osebe odvisne od alkohola stigmatizacijo tekom zdravljenja doživljajo v lastnih družinah ter v okolji katerem živijo. Deležni so nezaupanja, izključevanja, posmehovanja. Po končanem zdravljenju so enako ali še bolj stigmatizirani. Posledično so osamljeni, imajo slabšo samopodobo, težko navezujejo stike in imajo težave na delovnih mestih. Posledice stigmatizacije občutijo tudi njihove družine še posebej otroci. Družine se težko soočajo z stigmo. Le redki se skupaj z družinskimi člani trudijo omiliti posledice stigme.
Keywords: alkoholizem, zdravljenje, odnos družbe, diskriminacija, družina
Published: 19.06.2020; Views: 419; Downloads: 87
.pdf Full text (787,22 KB)

Search done in 0.29 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica