11. DELOVNE IZKUŠNJE ISKALCEV PRVE ZAPOSLITVEUrška Stojanov, 2013, master's thesis Abstract: V magistrski nalogi smo raziskovali delovne izkušnje tistih iskalcev prve zaposlitve, ki še nikoli niso bili zaposleni in so se prijavili na Zavod za zaposlovanje (v nadaljevanju Zavod), na Uradu za delo Kranj, v časovnem obdobju od marca leta 2012 do marca leta 2013.
V prvem delu je prikazan teoretični del naloge, kjer smo opisali delovanje Zavoda na splošno s področja prijave v evidenco, zaposlovanja, njegovo vlogo pri pripravi iskalca zaposlitve pri iskanju zaposlitve in samostojnemu vodenju kariere. Nadaljevali smo s predstavitvijo kompetenc iskalcev prve zaposlitve ter na kakšen način iščejo zaposlitev. Na koncu teoretičnega dela pa je predstavljena strategija dela z iskalci prve zaposlitve, ki je bila razvita prav zaradi čimprejšnje aktivacije vstopa mladih na trg delovne sile.
Empirični del obsega raziskavo delovnih izkušenj iskalcev prve zaposlitve, kjer smo za zbiranje podatkov uporabili obrazec Zaposlitveni načrt. Namen raziskave je bil proučiti obseg delovnih izkušenj, ki jih imajo iskalci prve zaposlitve, na katerih stopnjah izobrazbe in na katerih področjih iščejo zaposlitev. Podatke smo analizirali s statističnimi metodami, s pomočjo programa SPSS. Testi hipotez so pokazali, da višja kot je pridobljena stopnja končane izobrazbe iskalcev prve zaposlitve, več delovnih izkušenj imajo. Prav tako smo potrdili hipotezi, da sta obseg delovnih izkušenj in starost iskalcev prve zaposlitve povezani ter da imajo iskalci prve zaposlitve z nedokončano izobrazbo več delovnih izkušenj kot tisti, ki imajo končano izobrazbo. Prav tako lahko trdimo, da se je za statistično pomembno izkazala razlika, da ima več iskalcev prve zaposlitve delovne izkušnje na stopnji njihove izobrazbe kot na drugih stopnjah izobrazbe in tudi razlika, da ima več iskalcev prve zaposlitve delovne izkušnje v svojem poklicu kot izven njega. Potrdili smo tudi hipotezo, da statistično pomembno več iskalcev prve zaposlitve išče zaposlitev v svojem poklicu kot izven njega. Nismo pa potrditi hipoteze, da ima vsaj 50 % iskalcev prve zaposlitve z nedokončano izobrazbo delovne izkušnje na delovnih mestih, ki zahtevajo takšno izobrazbo. Tudi hipotezo, v kateri smo trdili, da se stopnja izobrazbe iskalcev prve zaposlitve, ki iščejo zaposlitev v tujini, statistično pomembno razlikuje od stopnje izobrazbe iskalcev prve zaposlitve, ki zaposlitve v tujini ne iščejo, smo zavrnili. Zadnjo hipotezo, kjer smo ugotavljali, ali sta obseg vseh delovnih izkušenj in doba njihovega izobraževanja povezani, smo potrdili. Na osnovi ugotovljenih podatkov smo podali predloge za pridobitev delovnih izkušenj in za izboljšavo možnosti za zaposlitev iskalcev prve zaposlitve.
Keywords: iskalci prve zaposlitve, zaposlitev, delovne izkušnje, Zavod za zaposlovanje, trg dela
Published in DKUM: 11.10.2013; Views: 2574; Downloads: 298
 Full text (3,15 MB) |
12. ZADOVOLJSTVO STRANK S STORITVAMI ZRSZ NA URADU ZA DELO JESENICEVita Lukek, 2012, undergraduate thesis Abstract: V diplomski nalogi smo raziskali, kako zadovoljne so ključne stranke Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje – delodajalci in brezposelne osebe – s storitvami ZRSZ na Uradu za delo Jesenice.
Izsledki raziskave kažejo, da je za delodajalce najbolj pomembno, da jim ZRSZ stoji ob strani pri reševanju kadrovskih problemov, da izpolnjuje z njimi dogovorjene aktivnosti in obveznosti ter da jim na objavljena prosta delovna mesta posreduje le ustrezne in motivirane kandidate. Le zadovoljni delodajalci z izpolnjenimi pričakovanji bodo vedno znova ZRSZ izbrali za svojega partnerja na trgu dela.
Ker je rešitev za zmanjšanje brezposelnosti in za večje zadovoljstvo brezposelnih oseb predvsem v zaposlovanju, je pomembno, da ZRSZ poglablja že obstoječe partnerske vezi z delodajalci, s katerimi ZRSZ že sodeluje hkrati pa poskuša k sodelovanju pritegniti in povabiti tudi nove delodajalce.
Svetovalci zaposlitve glavnino svojega delovnega časa namenjajo brezposelnim osebam, ki so zaradi hitro spreminjajočih razmer na trgu dela in zaostrenega stanja v gospodarstvu, nekateri pa tudi zaradi osebnostnih in zdravstvenih ovir, brez dela. Čeprav so rezultati raziskave, opravljene za namene diplomske naloge, pokazali, da si mnogi brezposelni želijo, da bi jim ZRSZ našel delo, je njegova naloga predvsem spodbujati, aktivirati ter opolnomočiti brezposelne osebe za samostojno, odgovorno, aktivno in uspešno reševanje problema brezposelnosti. ZRSZ jih mora naučiti veščin iskanja zaposlitve. Brezposelnim osebam tako ZRSZ nudi svetovanje in pomoč, bodisi individualno ali z vključevanjem v skupinske oblike dela.
To potrjujejo tudi rezultati ankete. Več kot polovica anketiranih brezposelnih oseb je poročala, da je bila v zadnjem času s strani svetovalca zaposlitve napotena ali obveščena o prostem delovnem mestu. Prav tako jih je bila več kot polovica vključenih v eno izmed oblik Aktivne politike zaposlovanja. Z izvedbo programov Aktivne politike zaposlovanja so bile zadovoljne skoraj vse vključene anketirane brezposelne osebe. Anketirani brezposelni tudi menijo, da so dobro informirani o pravicah in možnostih, ki jih imajo kot brezposelne osebe. Zadovoljstvo brezposelnih oseb s svetovalcem zaposlitve pa je izkazalo približno tri četrtine anketirancev.
Na podlagi dobljenih rezultatov lahko sklenemo, da so razlogi za večjo brezposelnost predvsem v zaostrenih razmerah na trgu dela, v strukturnem neskladju na trgu dela ter v posledicah gospodarske krize, s katero se spopadamo že od leta 2008, ne pa v pripravljenosti brezposelnih sprejeti zaposlitev ali v morebitnih neustreznih postopkih s strani ZRSZ.
Keywords: Brezposelnost, Trg dela, Zavod RS za zaposlovanje, Doktrina dela z delodajalci, Doktrina dela z brezposelnimi osebami in iskalci zaposlitve
Published in DKUM: 08.01.2013; Views: 2550; Downloads: 177
Full text (1,14 MB) |
13. USPOSABLJANJE NA DELOVNEM MESTU - UKREP V OKVIRU AKTIVNE POLITIKE ZAPOSLOVANJAZvezdana Žbontar, 2012, undergraduate thesis Abstract: Z aktivno politiko zaposlovanja država posredno in neposredno posega na trg dela. Aktivna politika zaposlovanja je ključni instrument za odpravljanje neskladij med ponudbo in povpraševanjem. Ukrepi aktivne politike zaposlovanja so namenjeni povečanju zaposlenosti in zmanjševanju brezposelnosti, večji zaposljivosti oseb na trgu dela ter povečanju konkurenčnosti in prožnosti delodajalcev.
Namen diplomskega dela je prikazati program Usposabljanje na delovnem mestu, ki je stalnica programov aktivne politike zaposlovanja na Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje. V teoretičnem delu smo opredelili aktivno politiko zaposlovanja, trg dela - in podrobno program Usposabljanje na delovnem mestu. V empiričnem delu smo preverjali veljavnost dveh hipotez, in sicer z raziskavo o povezanosti med brezposelnostjo in vključevanjem v program Usposabljanje na delovnem mestu v obdobju od leta 2000 do 2010.
Keywords: Aktivna politika zaposlovanja, Brezposelnost, Trg dela, Usposabljanje na delovnem mestu, Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje
Published in DKUM: 06.08.2012; Views: 2355; Downloads: 284
Full text (1,39 MB) |
14. SVETOVALNI PROCES PRI IZDELAVI ZAPOSLITVENEGA NAČRTAIrena Sirk Slapničar, 2012, undergraduate thesis Abstract: Izguba zaposlitve je za posameznika tudi izziv, saj si v času brezposelnosti lahko pridobi nova znanja in nove izkušnje, vendar pa jo večina doživlja kot hud stres, ki ne vodi le v finančne težave, temveč tudi v psihične, saj brezposelnost močno vpliva na slabšanje samopodobe in občutek varnosti. Zavod RS za zaposlovanje nudi pomoč in stalno spodbudo posamezniku pri iskanju zaposlitve. Zagotavlja njegovo hitrejšo aktivacijo in s tem prehod iz brezposelnosti v novo zaposlitev, hiter prehod iz izobraževanja v zaposlitev, ohranja delovno aktivnost in delovne navade, manjša izgubo delovnih potencialov in znanja ter preprečuje prehod v dolgotrajno brezposelnost. Hitra in ustrezna aktivacija posameznika vpliva na krajšanje časa do zaposlitve, preprečuje zaposlovanje na črno ter zmanjšuje negativne finančne vplive na posameznika in celotno družbo.
Individualno svetovanje je poglavitna oblika svetovalnega procesa obravnave brezposelnih oseb in iskalcev zaposlitve, ki je nobena druga oblika ne more v celoti nadomestiti. Po drugi strani s skupinskimi oblikami obravnave dosežemo nekatere cilje lažje kot z individualno obravnavo. Skupinske oblike svetovanja zato niso nadomestilo za individualno svetovanje, ampak koristno dopolnilo. Za učinkovito obravnavo brezposelnih oseb in iskalcev zaposlitve sta potrebni tako individualna kot skupinska oblika obravnave. Skupinsko obliko kariernega svetovanja lahko nudimo samo osebam, ki so same vešče iskanja zaposlitve in nimajo nikakršnih ovir. Nikakor pa ne sme biti prvi razlog za uvedbo skupinske oblike svetovanja racionalna poraba časa, ker lahko to privede do svetovančevih še večjih težav tako na psihični kot karierni ravni.
Na Zavodu je potrebno posebno pozornost zaradi izrazitega povečanja obsega dela posvetiti svetovalcem, ki izvajajo svetovalni proces. Svetovalci morajo slediti hitrim spremembam na delovnem mestu in se jim stalno prilagajati, zato jim je potrebno nuditi ustrezno strokovno izobraževanje, izboljšati njihovo predstavljanje storitev za trg dela, dvigniti kompetence na področju komunikacije, svetovanja odraslim in na področju različnih veščin iskanja zaposlitve, ki so pogoj za uspešno in učinkovito delo. Nadrejeni morajo biti pozorni na znake izgorelosti svetovalcev in jih pravočasno odpravljati z motivacijo in nudenjem učenja sprostitvenih tehnik.
Z informiranjem in oglaševanjem je potrebno spodbujati večkanalno poslovanje Zavoda s poudarkom na elektronskih storitvah. Z dostopom do informacij in pripomočkov za samostojno vodenje kariere preko številnih eStoritev Zavoda se omogoča posameznikom aktiven pristop k reševanju lastne brezposelnosti, razbremeni se svetovalce ter racionalizira delo.
Keywords: svetovalec zaposlitve, svetovanec, svetovalni proces, zaposlitveni načrt, Zavod RS za zaposlovanje
Published in DKUM: 29.05.2012; Views: 2233; Downloads: 226
Full text (1,29 MB) |
15. PRIMERJAVA BREZPOSELNOSTI MED OE ZAVODA ZA ZAPOSLOVANJE KRANJ IN JESENICEMirjana Kondić, 2011, undergraduate thesis Abstract: Brezposlenost na Gorenjskem, kot tudi drugod po Sloveniji, narašča, kar lahko pripišemo svetovni recesiji in stečaju nekaterih nekdaj zelo priznanih podjetij. Brezposelnost je dandanes velik problem, zato se ga je potrebno lotiti načrtno. Uveljavljati in razvijati se je začela aktivna politika zaposlovanja, ki je v veliki meri pripomogla k ublažitvi gospodarske krize.
Velik problem nastaja pri mladih, ki so problematična skupina brezposelnih zato, ker na trg delovne sile vstopajo brez delovnih izkušenj in so zaradi pomanjkanja le-teh teže zaposljivi. Prav tako gre pripisati problem tudi starejšim brezposelnim osebam, ki zaradi svoje starosti, a kljub dolgoletnim delovnim izkušnjam, niso zaželeni pri delodajalcih.
Diplomska naloga je razdeljena na dva dela. Prvi je teoretični del, kjer smo opredelili poglavitne pojme, ki so povezani z brezposelnostjo, ter na splošno predstavili gorenjsko regijo.
V drugem delu smo s pomočjo podatkov, ki smo jih pridobili na zavodu RS za zaposlovanje, grafično analizirali in obravnavali problem brezposelnosti v OE Jesenice in OE Kranj, in sicer v obdobju od leta 2006 do 2009.
V sklepnem delu so predstavljeni številni ukrepi za zmanjševanje brezposelnosti, preko katerih regija skuša doseči začrtane cilje oz. zmanjšati brezposelnost, ter potrditev ali zavrnitev treh hipotez, ki smo jih postavili v zvezi z aktualnimi problemi v zvezi z brezposelnostjo.
Keywords: Brezposelnost, trg delovne sile, zavod za zaposlovanje, aktivna politika zaposlovanja
Published in DKUM: 22.08.2011; Views: 2297; Downloads: 180 (1 vote)
Full text (8,07 MB) |
16. IZVAJANJE PROGRAMOV AKTIVNE POLITIKE ZAPOSLOVANJA NA OBMOČJU UPRAVNE ENOTE PTUJ IN ORMOŽDragica Premuž, 2011, undergraduate thesis Abstract: Tematika diplomskega dela je aktivna politika zaposlovanja, ki je sklop neposrednih in posrednih posegov na trg dela, namenjenih zlasti blaženju problemov brezposelnosti. Programi naj bi bili še posebej utemeljeni na območjih z večjimi težavami na področju zaposlovanja in brezposelnosti. Takšno območje je tudi Upravna enota Ptuj in Ormož.
V teoretičnem delu diplomske naloge smo opredelili pojem brezposelnosti, merjenje brezposelnosti, vzroke in posledice. Podrobneje smo predstavili programe aktivne politike zaposlovanja.
V empiričnem delu smo podrobno prikazali gibanja brezposelnosti in uporabo programov aktivne politike zaposlovanja za območno službo Ptuj in jih primerjali glede na državno povprečje. V tem okviru smo preverjali veljavnost dveh hipotez o relativnem položaju glede brezposelnosti ter uporabi programov aktivne politike zaposlovanja za daljše časovno obdobje.
Keywords: aktivna politika zaposlovanja
brezposelnost
Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje
Upravna enota Ptuj
Upravna enota Ormož
Published in DKUM: 25.07.2011; Views: 2267; Downloads: 187
Full text (1,00 MB) |
17. BREZPOSELNOST V OBČINI TRŽIČMateja Močnik, 2010, undergraduate thesis Abstract: Brezposelnost je v zadnjem času ena izmed bolj perečih tem, s katero se sooča sodobna družba in posameznik. Zavedamo se, da razvojna rast gospodarstva ključno vpliva tudi na brezposelnost v regijah oziroma v občinah. Vlada je bila prisiljena sprejeti aktivne ukrepe za zmanjšanje brezposelnosti za obdobje med leti 2007-2013, v tem času so se namreč pojavili prvi znaki gospodarske krize. Osredotočili smo se na brezposelnost v občini Tržič in sicer med leti 2003-2009. Vse podatke smo pridobili na zavodu RS za zaposlovanje in sicer v letnih in mesečnih poročilih. Za boljšo predstavo pa smo izvedli tudi anketo.
V sklepnem delu so predstavljeni predlogi za zmanjšanje brezposelnosti, diplomsko delo pa nam daje tudi odgovore na vrsto zastavljenih vprašanj in nakazuje potrebo po nadaljnjih usmeritvah na področju zaposlovanja.
Keywords: • brezposelnost, • zaposlovanje, • zavod za zaposlovanje, • ukrepi aktivne politike zaposlovanja.
Published in DKUM: 13.01.2011; Views: 2393; Downloads: 148
Full text (1,08 MB) |
18. ANALIZA TERJATEV DO PREJEMNIKOV SREDSTEV IZ NASLOVA PASIVNE IN AKTIVNE POLITIKE ZAPOSLOVANJAMarjeta Debenjak, 2010, undergraduate thesis Abstract: V poslovnih knjigah Zavoda RS za zaposlovanje je velik delež evidentiranih terjatev do prejemnikov iz naslova pravic pasivne in aktivne politike zaposlovanja. Z izterjavo omenjenih terjatev se v praksi srečujem dnevno, zato sem jih v diplomski nalogi podrobno analizirala. Analize sem se lotila s posnetkom obstoječega stanja procesa izterjave. Osredotočila sem se zgolj na postopke izterjave redne in/ali sodne izterjave na Zavodu. Podana je ocena obstoječih procesov izterjave in programske opreme. V zaključku naloge so predlogi izboljšav in sprememb izterjave omenjenih terjatev. Ugotovila sem, da so obstoječi postopki izterjave na Zavodu potrebni spremembe. Največja slabost pri izterjavi terjatev je, da nima enotne programske opreme ali aplikacije za vse terjatve aktivne in pasivne politike zaposlovanja. Postopki so v veliki meri ročni in spremljanje terjatev je razpršeno med preveč služb Zavoda.
Pripravljena analiza v diplomski nalogi bo osnova za prenovo spremljanja in obvladovanja terjatev na Zavodu.
Keywords: Zavod RS za zaposlovanje, terjatve, terjatve pasivne in aktivne politike zaposlovanja, programska oprema ali aplikacija postopki izterjave, sodna izterjava
Published in DKUM: 15.10.2010; Views: 2563; Downloads: 4 |
19. MLADI IN PRVA ZAPOSLITEVHelenca Šuster, 2010, undergraduate thesis Abstract: Mladi se slej kot prej soočajo z iskanjem njihove prve zaposlitve. Nekateri med šolanjem, spet drugi pa kasneje. Večina jih prvo zaposlitev dobi preko vez in poznanstev. Največja težava, s katero se soočajo, je pomanjkanje delovnih izkušenj.
Diplomska naloga je razdeljena na teoretični in praktični del. V teoretičnem delu smo se osredotočili na položaj mladih na trgu delovne sile ter na kategorije mladih na trgu delovne sile. Navedli smo tudi dejavnike, ki vplivajo na zaposlovanje mladih. V nadaljevanju smo opisali, da sta zavod za zaposlovanje in številne agencije za zaposlovanje mladim v veliko pomoč pri iskanju zaposlitve. V zadnjem poglavju pa smo se osredotočili na ukrepe za povečanje zaposljivosti mladih.
Teoretičnemu delu sledi še raziskovalni, kjer smo s pomočjo raziskave ugotovili, da se mladi za vrsto študija odločajo zgolj zaradi veselja do izobraževalnega programa. Mladi med šolanjem pogosto opravljajo študentska dela, pri čemer jim je najpomembnejši zaslužek. Ugotovili smo, da mladi začnejo iskati prvo zaposlitev šele po končanem šolanju. V zvezi z zavodom za zaposlovanje pa smo raziskali, katerih izobraževanj se mladi najraje udeležujejo (računalniški tečaji, jezikovni tečaji…) oz. ali so se jih sploh pripravljeni udeleževati.
Keywords: Mladi
Prva zaposlitev, Zavod za zaposlovanje, Izobraževanje, Recesija
Published in DKUM: 28.06.2010; Views: 4181; Downloads: 559
Full text (1,09 MB) |
20. VPLIVI AKTIVNE POLITIKE ZAPOSLOVANJA NA BREZPOSELNOST S POUDARKOM NA PROGRAMU USPOSABLJANJADragica Miličević, 2009, undergraduate thesis Abstract: Aktivna politika zaposlovanja je sklop ciljno usmerjenih ukrepov in programov, ki se odvijajo na trgu dela z namenom ustvarjanja dodatnih delovnih možnosti in omejitve brezposelnosti. Njen glavni namen je vzpodbujanje brezposelnih oseb k njihovemu aktivnejšemu iskanju in vključevanju v novo zaposlitev. Iz razčlenitve programov in ukrepov aktivne politike zaposlovanja je razvidno, da je za brezposelne na voljo veliko različic, ki so prilagojene njihovim potrebam. Med programi aktivne politike zaposlovanja so ključnega pomena programi izobraževanja in usposabljanja na delovnem mestu, saj z njimi brezposelne osebe pridobivajo nova znanja in spretnosti ter tako povečajo svojo možnost za kasnejšo zaposlitev.
Keywords: KLJUČNE BESEDE: brezposelnost, aktivna politika zaposlovanja, Evropski socialni sklad, Zavod za zaposlovanje.
Published in DKUM: 08.06.2010; Views: 2548; Downloads: 318
Full text (1,32 MB) |
