1. Primerjava modelov trajnostnega poslovanja na izbranih podjetjih v industriji hitre modeLia Molan King, 2024, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu bomo opredelili in definirali pojem trajnostnega razvoja, kakšen je njegov vpliv in povezava z modno industrijo. Opredelili bomo ključne koncepte trajnostnega poslovanja. Ugotovili bomo stanje modne industrije danes in delovanje podjetij v hitri modi. Dotaknili se bomo glavnih proizvodnih držav ter stanja delovnih pogojev ter okoljskega vpliva in posledic hitre mode. Opredelili bomo mnoge negativne plati le-te in problematiko trajnostnega poslovanja v industriji hitre mode. Dejstva bomo raziskali na primeru podjetij Zara in Primark. S predstavitvijo podjetij bomo dobili vpogled v njihovo poslovanje ter vrednote. Oblikovali bomo kanvas poslovnega modela obeh podjetij ter bolj podrobno raziskali njihove trajnostne prakse. Te bomo na koncu primerjali in dobili realno sliko njihovega delovanja v hitri modi. Trajnostno poslovanje v modni industriji je vse bolj in bolj pomembno ter ključno, predvsem zaradi strogih pravil in pričakovanj v industriji. Brez upoštevanja le-teh bo v prihodnosti težko poslovati. Treba pa se je zavedati našega vpliva s hitrim potrošniškim življenjem, zaradi katerega največ posledic nosi okolje in ljudje, vpleteni v proces.
Keywords: trajnost, poslovni modeli, modna industrija, hitra moda, Zara, Primark
Published in DKUM: 20.11.2024; Views: 0; Downloads: 10
 Full text (1,56 MB) |
2. Vpliv industrije 4.0 na operativni management: izzivi za poslovno strategijoNeda Nešković, 2024, undergraduate thesis Abstract: Industrija 4.0, znana kot četrta industrijska revolucija, s seboj prinaša drastične spremembe v proizvodnji in poslovanju z vključevanjem pametnih tehnologij.
Industrija 4.0 prinaša pomembne spremembe v upravljanju dobavne verige, saj omogoča spremljanje in analizo podatkov v realnem času, kar prispeva k zmanjšanju zalog in optimizaciji logističnih procesov. Cilj raziskave je analizirati vpliv industrije 4.0 na operativni management in izzive v poslovni strategiji, s posebnim poudarkom na podjetju Zara. V raziskavi bomo uporabili kombinacijo primarne in sekundarne raziskave, vključno z analizo relevantne literature ter anketiranjem zaposlenih in managerjev Zare.
Keywords: Industrija 4.0, operativni management, kompanija Zara
Published in DKUM: 16.10.2024; Views: 0; Downloads: 7
Full text (1,87 MB) |
3. Primerjava poslovnih modelov izbranih podjetij v modni industrijiTim Krajnc, 2019, undergraduate thesis Abstract: Modna industrija je ena najmočnejših industrij sodobnega časa. Globalizacija je močno vplivala na panogo, razvoj hitrih trendov in obseg odjemalcev ter ponudnikov. Na trgu so se oblikovali kompleksni pogoji, ki jih lahko obvladajo le podjetja z ustrezno zastavljenim poslovnim modelom. Gre za celoten proces, kako podjetje ustvarja, dostavlja in zajema vrednost. V diplomskem delu obravnavamo poslovna modela dveh podjetij iz modne industrije, in sicer globalno podjetje Zara, ki deluje pod okriljem družbe Inditex, kot primer inovativno zastavljenega poslovnega modela in podjetje Mura nekoč eno izmed večjih tekstilnih družb v Evropi kot primer neustrezno zastavljenega poslovnega modela, kar je podjetje vodilo v propad. Glavni cilj diplomskega dela je primerjati poslovna modela Zare in Mure in posledično ugotoviti, kako lahko nekatera podjetja uspešno poslujejo v kompleksnih razmerah v modni industriji, druga pa so prisiljena v propad. Mura v času svojega obstoja ob veliki spremembi tržnih razmer v poslovanje ni uvedla inovativne prakse, ki bi preprečila propad podjetja. Medtem Inditex z Zaro in ostalimi blagovnimi znamkami spretno izkorišča tržne razmere in z edinstveno zasnovanim poslovnim modelom ustvarja konkurenčno prednost pred ostalimi ponudniki v panogi ter velja za najuspešnejše podjetje v industriji.
Keywords: Poslovni modeli, modna industrija, Inditex, Zara, Mura.
Published in DKUM: 27.06.2019; Views: 1698; Downloads: 210
Full text (993,65 KB) |
4. Dejavniki uspešnosti oskrbovalne verige v poslovnem sistemu ZaraIda Alukič, 2016, bachelor thesis/paper Abstract: Management oskrbovalne verige in dejavniki uspešnosti oskrbovalne verige so v literaturi in poslovni praksi še vedno slabo poznani, hkrati pa je njihov vpliv na uspešnost oskrbovalne verige slabo raziskan. Dandanes poznavanje ključnih dejavnikov uspešnosti oskrbovalne verige in predvsem njihov uspešen management, predstavlja eno izmed najpomembnejših orodij za doseganje konkurenčne prednosti podjetja v okviru njegovega delovanja v oskrbovalnih verigah. Diplomska naloga obravnava podjetje Zara, katerega cilj je ohraniti konkurenčno prednost in dobiček. V nalogi so opredeljeni pojem oskrbovalna veriga, njeni cilji in dejavniki oskrbovalne verige v poslovnem sistemu Zara, podrobno je predstavljeno podjetje in oskrbovalna veriga podjetja Zara ter njeni dejavniki oskrbovalne verige. Osrednji prispevek diplomskega dela je identifikacija ter opredelitev vloge in pomena posameznih ključnih dejavnikov uspešnosti oskrbovalne verige na delovanje oskrbovalne verige poslovnega sistema Zara. Na koncu so podane tudi rešitve oziroma predlogi, ki bi lahko imeli vpliv k boljšemu poslovanju podjetja ter možnost uporabe spoznanj v širši poslovni praksi.
Keywords: logistika, oskrbovalna veriga, uspešnost, dejavniki oskrbovalne verige, podjetje, Zara.
Published in DKUM: 21.11.2016; Views: 2548; Downloads: 485
Full text (934,98 KB) |
5. TRŽNI USPEH MODNIH BLAGOVNIH ZNAMK ZARA IN GAP NA GLOBALNEM TRGUŽiva Vrstovšek, 2014, undergraduate thesis Abstract: Razvoj modnega oblačenja ne pozna meja, zato se je v zadnjih nekaj letih trženje mode močno povečalo. V diplomskem seminarju sta predstavljeni svetovno poznani blagovni znamki Zara, s sedežem podjetja v Španiji in Gap, s sedežem podjetja v Ameriki. Ponujata pestro ponudbo visoko kakovostnih modnih oblačil in modnih dodatkov, po ugodnih cenah na globalnem trgu. Konkurenca modnih trgovcev na drobno je velika, zato morajo podjetja biti inovativna in pri globalnem širjenju morajo imeti učinkovito strategijo vstopa na nove trge. Glavni cilj diplomskega seminarja se nanaša na primerjavo marketinškega spleta modnih blagovnih znamk, ki vsebuje podatke o produktih, cenah, tržnih poteh in njuni promociji. Čeprav nekatera podjetja uporabljajo standardiziran marketinški splet, se podjetja v oblačilni industriji z osredotočenostjo na strankah, vedno bolj zanašajo na prilagojen marketinški splet za vsak trg posebej. Najbolj pomemben dejavnik uspešnosti poslovanja blagovne znamke Zara je hitrost distribucije in hiter odziv strankam, medtem ko blagovna znamka Gap uspešno gradi na novih prodajnih kanalih in močni promociji.
Keywords: Zara, Inditex, Gap, Gap Inc., marketing mix, moda
Published in DKUM: 07.08.2014; Views: 2027; Downloads: 347
Full text (699,22 KB) |
6. VZVODI TRŽNEGA USPEHA MODNIH BLAGOVNIH ZNAMK ZARA IN H&M NA GLOBALNEM TRGUVesna Djakovič, 2011, final seminar paper Abstract: Podjetje Zara in H&M sta vsekakor vsem poznani modni blagovni znamki, specializirani predvsem z oblačili, namenjeni v največji meri ţenskam, vsekakor pa tudi moškim in otrokom. Glavni kupec ene kot druge znamke je mlajša populacija med 15 in 45 let. Obe znamki veljata za srednje kakovostni in s tem omogočata dosego nakupa širšemu segmentu. Njuni izdelki so primerni za študente, mlade druţine, poslovneţe ipd. Obe se posluţujeta različnih trţnih poti, trţnega komuniciranja in lastnih inovativnih strategij, ki jima prinašajo takšno prepoznavnost in uspeh. Zarin glavni koncept je »Kupec na prvem mestu«, medtem ko v podjetju H&M stremijo h konceptu, ki se glasi »Ponuditi modo in kakovost po ugodnih cenah«. Obe podjetji imata svoje posebnosti, nekaj razlik in podobnosti. Obe se zavedata, da je ključnega pomena za uspeh razumevanje določenega trga, navad, ekonomskih značilnosti in seveda v največji meri potrebe in ţelje svojih odjemalcev. Največjo pozornost namenjata prav njim. Oglaševanje igra pomembnejšo vlogo v podjetju H&M, promovirajo se s spletno in kataloško prodajo, z raznimi panoji, z televizijskimi oglasi, z modnimi revijami. Spretno, seveda pozitivno izkoriščajo tudi znane osebnosti, modne kreatorje, igralce itd. Z njimi se povezujejo in s tem seveda privabljajo radovedne potencialne potrošnike njihovega blaga. V nasprotju s tem pa pri Zari ne dajejo tolikšnega pomena oglaševanju. Denar raje vlagajo v izgled in notranjost svojih trgovin, kar je seveda pri vsakem še tudi nezahtevnem kupcu zelo pomembno. Obe podjetji sta ekološko ozaveščeni in tudi temu dajeta velik pomen. V Zari prevozna tovorna distribucijska vozila uporabljajo biodizelska goriva. V H&M določena oblačila proizvajajo iz organskega bombaţa. Obe blagovni znamki sporočata vsakodnevne sveţe informacije javnosti na svojih spletnih straneh. Svojo prepoznavnost širita tudi z udeleţbo na borzi vrednostnih papirjev. Celoten proces od zamisli kreatorja, distribucijskih kanalov pa vse do prodajne police pri obeh znamkah poteka hitro in učinkovito zaradi dobre informacijske tehnologije. Obe vstopata na trge na več načinov, eden izmed njih je npr. ciljno trţenje, kar pomeni, da obe z dobrim predhodnim premislekom vstopata na določen trg in pri tem poiščeta najprivlačnejše lokacije za njihove trgovine. Vsekakor se blagovni znamki Zara in H&M opravičeno uvrščata med izjemno prepoznavne globalne znamke. To dokazujeta skozi svojo zgodovino, uspehom danes in zagotovo nas ne bosta razočarali tudi v prihodnosti svojega delovanja.
Keywords: Moda, modna oblačila, trženje mode, blagovna znamka, H&M, Zara
Published in DKUM: 01.12.2011; Views: 2762; Downloads: 315
Full text (1,81 MB) |
7. VZVODI TRŽNEGA USPEHA MODNIH BLAGOVNIH ZNAMK ZARA IN H&M NA GLOBALNEM TRGUTanja Cvetko, 2011, final seminar paper Abstract: Podjetje Zara in H&M sta vsekakor vsem poznani modni blagovni znamki, specializirani predvsem z oblačili, namenjeni v največji meri ženskam, vsekakor pa tudi moškim in otrokom. Glavni kupec ene kot druge znamke je mlajša populacija med 15 in 45 let. Obe znamki veljata za srednje kakovostni in s tem omogočata dosego nakupa širšemu segmentu. Njuni izdelki so primerni za študente, mlade družine, poslovneže ipd. Obe se poslužujeta različnih tržnih poti, tržnega komuniciranja in lastnih inovativnih strategij, ki jima prinašajo takšno prepoznavnost in uspeh. Zarin glavni koncept je »Kupec na prvem mestu«, medtem ko v podjetju H&M stremijo h konceptu, ki se glasi »Ponuditi modo in kakovost po ugodnih cenah«. Obe podjetji imata svoje posebnosti, nekaj razlik in podobnosti. Obe se zavedata, da je ključnega pomena za uspeh razumevanje določenega trga, navad, ekonomskih značilnosti in seveda v največji meri potrebe in želje svojih odjemalcev. Največjo pozornost namenjata prav njim. Oglaševanje igra pomembnejšo vlogo v podjetju H&M, promovirajo se s spletno in kataloško prodajo, z raznimi panoji, z televizijskimi oglasi, z modnimi revijami. Spretno, seveda pozitivno izkoriščajo tudi znane osebnosti, modne kreatorje, igralce itd. Z njimi se povezujejo in s tem seveda privabljajo radovedne potencialne potrošnike njihovega blaga. V nasprotju s tem pa pri Zari ne dajejo tolikšnega pomena oglaševanju. Denar raje vlagajo v izgled in notranjost svojih trgovin, kar je seveda pri vsakem še tudi nezahtevnem kupcu zelo pomembno. Obe podjetji sta ekološko ozaveščeni in tudi temu dajeta velik pomen. V Zari prevozna tovorna distribucijska vozila uporabljajo biodizelska goriva. V H&M določena oblačila proizvajajo iz organskega bombaža. Obe blagovni znamki sporočata vsakodnevne sveže informacije javnosti na svojih spletnih straneh. Svojo prepoznavnost širita tudi z udeležbo na borzi vrednostnih papirjev. Celoten proces od zamisli kreatorja, distribucijskih kanalov pa vse do prodajne police pri obeh znamkah poteka hitro in učinkovito zaradi dobre informacijske tehnologije. Obe vstopata na trge na več načinov, eden izmed njih je npr. ciljno trženje, kar pomeni, da obe z dobrim predhodnim premislekom vstopata na določen trg in pri tem poiščeta najprivlačnejše lokacije za njihove trgovine. Vsekakor se blagovni znamki Zara in H&M opravičeno uvrščata med izjemno prepoznavne globalne znamke. To dokazujeta skozi svojo zgodovino, uspehom danes in zagotovo nas ne bosta razočarali tudi v prihodnosti svojega delovanja.
Keywords: Moda, modna oblačila, trženje mode, blagovna znamka H&M, ZARA.
Published in DKUM: 30.11.2011; Views: 2135; Downloads: 215
Full text (1,81 MB) |
8. MERJENJE ZADOVOLJSTVA UPORABNIKOV V TRGOVINI ZARABoris Zavec, 2009, undergraduate thesis Abstract: Tema diplomskega dela sodi na področje marketinga, natančneje na področje zadovoljstva odjemalcev. V diplomskem delu so podrobneje prikazani rezultati raziskave, ki se nanašajo na merjenje zadovoljstva odjemalcev v prodajalni ZARA.
Pri izvedbi raziskave so bila v pomoč teoretična znanja, povzeta iz dostopne literature domačih in tujih avtorjev s področja zadovoljstva odjemalcev in merjenja odjemalcev. Teoretični del je podrobneje predstavljen v prvem delu diplomske naloge, drugi del diplomske naloge pa se nanaša na predstavitev prodajalne ZARA in na predstavitev rezultatov raziskave, na podlagi katerih je bilo ugotovljeno zadovoljstvo odjemalcev prodajalne ZARA.
Zadovoljstvo odjemalcev se je ugotavljalo na podlagi dejavnikov prodajalne (lokacija, prodajni prostor, vzdušje oziroma atmosfera prodajalne, ponudba blaga, cene blaga in prodajno osebje). Rezultati raziskave so pokazali, da so odjemalci prodajalne ZARA na splošno zadovoljni, vendar obstajajo določena odstopanja od njihovih pričakovanj, zato so bili podani predlogi, kako ta pričakovanja odjemalcev doseči.
Ker na trgu vlada velika konkurenca in odjemalci postajajo vse zahtevnejši, bodo organizacije dosegle konkurenčno prednost takrat, kadar bodo v največji meri zadovoljili potrebe, želje in pričakovanja odjemalcev. Da pa bodo organizacije zadovoljile odjemalce, morajo v prvi vrsti ugotoviti kaj sploh so njihove želje, potrebe in pričakovanja. Zato morajo organizacije konstantno in celovito meriti zadovoljstvo svojih odjemalcev.
Keywords: Ključne besede: zadovoljstva odjemalcev, nezadovoljstvo odjemalcev, dejavniki nakupnega zadovoljstva, stopnja zadovoljstva odjemalcev, merjenje zadovoljstva odjemalcev, metode merjenja zadovoljstva odjemalcev, prodajalna ZARA.
Published in DKUM: 11.06.2010; Views: 3830; Downloads: 641
Full text (350,48 KB) |
