| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 7 / 7
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Zaznamba vrstnega reda s pregledom sodne prakse
Tamara Farazin, 2017, undergraduate thesis

Abstract: Zemljiškoknjižno pravo in pravni institut zemljiške knjige predstavljata na področju nepremičninskega pravnega prometa ključen dejavnik. Zemljiška knjiga s svojimi načeli, predvsem z načelom javnosti, vsakomur omogoča vpogled in pridobitev zemljiškoknjižnih podatkov o določeni nepremičnini. V povezavi z načelom javnosti, zemljiška knjiga izključuje, da bi se stranke lahko sklicevale na nepoznavanje dejanskih pravnih dejstev in pravic, ki se vpisujejo v zemljiško knjigo. Tako lahko kupec pred nakupom nepremičnine v zemljiški knjigi preveri, če je ta obremenjena s kakšno pravico, ki bi po nakupu bremenila njega (npr. hipoteka). Na prvi pogled pravni institut zemljiške knjige daje vtis, da se z vpisom in pridobitvijo določene knjižne pravice zagotovi popolno varstvo strank v zvezi s posli z nepremičninami. Poudariti moramo, da čeprav velikokrat vknjižbo v prvi vrsti pogovorno označujemo kot najpomembnejšo in morda celo kot edino vrsto vpisa, še zdaleč ni tako. Zakon o zemljiški knjigi (ZZK-1) zraven vknjižbe, kot vrste glavnega vpisa, pozna tudi predznambo, zaznambo, ter dva pomožna vpisa, plombo in poočitev. V središče svoje diplomske naloge sem postavila zaznambo vrstnega reda, saj je ta izrednega pomena v pravnem prometu z nepremičninami. Je eden izmed glavnih vpisov v zemljiško knjigo, pri katerem je najpomembnejša objava in vpis določenih pravno pomembnih dejstev ali osebnih lastnosti imetnika. S tem z zaznambo vrstnega reda dosežemo varovanje vrstnega reda pridobitve pravice, katere vpis bo predlagan pozneje, to je s trenutkom, od katerega zaznamba učinkuje. Poenostavljeno lahko povemo, da kdorkoli, ki pridobi kakršnokoli knjižno pravico za tem, ko je zaznamba že pridobila učinke, se na nepoznavanje pravnega dejstva v zvezi z nepremičnino ne more sklicevati.
Keywords: zaznamba vrstnega reda, vrste glavnega vpisa, zemljiška knjiga, Zakon o zemljiški knjigi.
Published in DKUM: 09.03.2017; Views: 2652; Downloads: 394
.pdf Full text (570,80 KB)

2.
POSTOPEK VZPOSTAVITVE ZEMLJIŠKOKNJIŽNE LISTINE S PREGLEDOM AKTUALNE SODNE PRAKSE
Filip Slovša, 2016, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu je predstavljena zakonska ureditev različnih načinov vzpostavitve zemljiškoknjižne listine, ki zajema celosten pregled teorije, s poudarkom na pregledu in analizi primerov aktualne slovenske sodne prakse glede posameznih načinov vzpostavitve zemljiškoknjižne listine. V uvodu diplomsko delo opredeljuje zemljiškoknjižno pravo, obširneje obrazloži temeljna zemljiškoknjižna načela ter vknjižbo kot institut, ki je v sistemu zemljiškoknjižnega prava osrednjega pomena za nastajanje stvarnih pravic na nepremičninah. V nadaljevanju so opisane listine, ki pridejo v poštev kot podlaga za vknjižbo v zemljiško knjigo in morajo izpolnjevati stroge zakonske pogoje. Tako vknjižba v zemljiško knjigo brez formalno popolne listine ni mogoča, zato je v tem primeru za pridobitev stvarne pravice nujno potrebno vzpostaviti listino, ki je primerna za vknjižbo, da se doseže cilj, to je vzpostavitev pravnega temelja za prenos stvarne pravice ter vknjižba v zemljiško knjigo. V osrednjem delu diplomskega dela so predstavljeni različni načini vzpostavitve zemljiškoknjižne listine, s katerimi se lahko doseže odpravo formalno nepopolne listine. Kot pogodbeni način vzpostavitve zemljiškoknjižne listine je najprej predstavljena sklenitev posadne listine, kjer gre za izjavo, s katero se prizna izvirna pridobitev stvarne pravice. Nadalje je opisana vzpostavitev zemljiškoknjižne listine s pomočjo sklenitve listine o uskladitvi zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim, s katero se nadomešča izgubljeno oziroma uničeno listino o pravnoposlovni pridobitvi stvarne pravice. Sledi opredelitev sodnih načinov vzpostavitve zemljiškoknjižne listine, in sicer najprej vzpostavitev na podlagi pravnomočne ugotovitvene sodbe, s katero se ugotovi obstoj, spremembo oziroma prenehanje pravice, katere vknjižba se predlaga, ter nato vzpostavitev na temelju pravnomočne sodbe na izstavitev za vpis primerne listine ali priznanja podpisa na zemljiškoknjižnem dovolilu. V primeru, da na noben od navedenih načinov ni mogoča vzpostavitev zemljiškoknjižne listne, Zakon o zemljiški knjigi predpisuje poseben zemljiškoknjižni postopek za vzpostavitev zemljiškoknjižne listine, katerega postopek je prav tako podrobneje opredeljen v diplomskem delu. Opisani teoretični del diplomskega se prepleta z opisi primerov iz aktualne sodne prakse, in sicer od leta 2013 naprej, ki na podlagi dejanskih stanj navezujejo na posamezne načine vzpostavitve zemljiškoknjižne listine.
Keywords: Zakon o zemljiški knjigi, zemljiška knjiga, načela zemljiškoknjižnega prava, vzpostavitev zemljiškoknjižne listine, sodna praksa
Published in DKUM: 18.11.2016; Views: 2146; Downloads: 249
.pdf Full text (1,10 MB)

3.
Posebni zemljiškoknjižni postopki s pregledom sodne prakse
Jan Glavica, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Posebni zemljiškoknjižni postopki, so postopki, ki so značilni le za nekatere specifične pravne položaje ter pravne institute in katere je prav zaradi tega zakonodajalec umestil v posebno poglavje zakona. Posebni zemljiškoknjižni postopki so tako postopek izbrisa starih hipotek, postopek nastavitve ter dopolnitve zemljiške knjige ter postopek vzpostavitve zemljiškoknjižne listine. V diplomskem delu z naslovom Posebni zemljiškoknjižni postopki s pregledom sodne prakse sem se osredotočil na obravnavo omenjenih postopkov predvsem z vidika sodne prakse Višjega sodišča v Kopru in sprememb, ki jih je prinesla uvedba novele Zakona o zemljiški knjigi (novela ZZK-1C). Le-ta se je pričela uporabljati s 1.5.2011. Diplomska naloga se prične z zgodovinskim pregledom zemljiške knjige, njeno organizacijo ter z obravnavo temeljnih načel zemljiškoknjižnega prava. Zajel sem tudi najpomembnejše vrste vpisov v zemljiško knjigo, k temu pa dodal še nepravilne vpise. V tretjem poglavju sem predstavil značilnosti zemljiškoknjižnega postopka in njegova načela, ki so izrednega pomena zaradi specifične narave le-tega. Temu sledijo nova postopkovna pravila zemljiškoknjižnega postopka, ki jih uvede novela ZZK-1C. Kot že omenjeno sem se v zadnjem delu naloge posvetil opisu posebnih zemljiškoknjižnih postopkov in sicer postopku izbrisa starih hipotek, postopku nastavitve in dopolnitve zemljiške knjige ter postopku vzpostavitve zemljiškoknjižne listine s pregledom sodne prakse. Ob pisanju diplomskega dela sem ugotovil, da je med posebnimi zemljiškoknjižnimi postopki v praksi najpomembnejši postopek vzpostavitve zemljiškoknjižne listine, pri katerem je zaslediti tudi največ sodnih odločb.
Keywords: zemljiška knjiga, zemljiškoknjižno pravo, Zakon o zemljiški knjigi, novela ZZK-1C, načela zemljiškoknjižnega prava, posebni zemljiškoknjižni postopki, zemljiškoknjižni predlog, sodna praksa.
Published in DKUM: 16.05.2016; Views: 2222; Downloads: 191
.pdf Full text (1,02 MB)

4.
ZEMLJIŠKOKNJIŽNE ZAZNAMBE S PREGLEDOM AKTUALNE SODNE PRAKSE
Tamara Horvat, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Zemljiškoknjižno pravo predstavlja enega izmed pomembnih vidikov nepremičninskega prava. Temeljna zakona na tem področju sta Zakon o zemljiški knjigi (ZZK-1) in Stvarnopravni zakonik (SPZ). Zakonodaja je utemeljena na posebnih načelih, ki so vključena v zakon in dajejo smernice za interpretacijo posameznih določb. Najpomembnejša evidenca v zemljiškoknjižnem pravu je zemljiška knjiga, ki je tesno povezana z zemljiškim katastrom. Zemljiško knjigo vodijo okrajna sodišča, namenjena pa je vpisu in javni objavi podatkov o pravicah na nepremičninah in pravnih dejstev v zvezi z nepremičninami. Glavne oblike vpisa so vknjižba, predznambe in zaznambe. Osrednjo temo tega diplomskega dela predstavlja pravni institut zaznambe. Gre za glavni vpis, s katerim se opravi vpis oziroma izbris pravnih dejstev. Izrednega pomena je, ker se z njo doseže objava določenih pravno pomembnih dejstev ali osebnih lastnosti imetnika, kar je zlasti pomembno z vidika varstva strank, ki poslujejo z nepremičninami. Zaradi javne objave postane to pravno dejstvo razvidno vsakomur (publicitetni učinek), zaradi česar se nihče, ki je pridobil knjižno pravico za tem, ko je že učinkovala zaznamba, ne more sklicevati na to, da zanj ni vedel.
Keywords: pravni institut zaznambe, vrste zaznamb, Zakon o zemljiški knjigi, zemljiška knjiga, temeljna načela zemljiškoknjižnega prava
Published in DKUM: 25.03.2016; Views: 1852; Downloads: 267
.pdf Full text (947,58 KB)

5.
IZBRISNA TOŽBA - MATERIALNOPRAVNI IN PROCESNOPRAVNI VIDIK S PREGLEDOM AKTUALNE SODNE PRAKSE
Ana Gašparič, 2015, undergraduate thesis

Abstract: To diplomsko delo je rezultat preučevanja zakonov ter ostalih pravnih aktov, vključno z njihovimi komentarji, raznih publikacij, sodne prakse ter ostalih bibliografskih virov. V njem je kompleksno in podrobno predstavljen institut izbrisne tožbe ter njegov materialnopravni in procesnopravni vidik. Prav tako so opredeljene tudi z njim vsebinsko povezane teme, kot so zgodovinski pregled zemljiškoknjižnega prava, pojem zemljiškoknjižnega prava, zemljiškoknjižna načela, popolna informatizacija v zemljiškoknjižnem postopku, nepremičninske evidence, zemljiška knjiga, zemljiškoknjižni postopek, posebni zemljiškoknjižni postopki, nepravilni vpisi v zemljiško knjigo, varstvo vrstnega reda, večkratna odsvojitev iste nepremičnine, spremembe instituta izbrisne tožbe od leta 1995 ter aktualna sodna praksa na področju izbrisne tožbe. Zemljiška knjiga je namenjena vpisu stvarnih in z Zakonom o zemljiški knjigi določenih obligacijskih pravic. Če je vknjižba stvarne ali določene obligacijske pravice iz kakršnegakoli razloga materialnopravno neveljavna, pridobi prejšnji imetnik pravice - odsvojitelj proti novemu imetniku pravice - pridobitelju pravno varstvo že z odpravo pravnega temelja, ki predstavlja pravno podlago za vknjižbo pravice v zemljiško knjigo. Odprava le-tega pa zaradi načela kavzalnosti vedno vodi do razveljavitve zemljiškoknjižnega dovolila, saj odprava zavezovalnega pravnega posla povzroči prenehanje učinkov razpolagalnega pravnega posla . Ustvari se položaj, kakor da pravica na pridobitelja nikoli nebi prešla. Odsvojitelj pa mora kljub temu poskrbeti še za izbris materialnopravno neveljavne vknjižbe iz zemljiške knjige in sicer zaradi dosega polnega učinkovanja svoje pravice tudi v razmerju do tretjih oseb, katere varuje načelo zaupanja v zemljiško knjigo, temu pa je namenjena izbrisna tožba. Gre za nekakšen zrcalni postopek vknjižbe. Pri ustvarjanju diplomskega dela je bila uporabljena opisna (deskriptivna) metoda s preučitvijo različnih literatur, komparativna metoda na področju primerjav, zgodovinska metoda pri poglavju o spremembah instituta izbrisne tožbe od leta 1995, metoda klasifikacije ter metoda analize in sinteze.
Keywords: izbrisna tožba, Zakon o zemljiški knjigi, zemljiška knjiga, zemljiškoknjižni postopek, materialnopravno neveljavna vknjižba, načelo kavzalnosti, načelo zaupanja v zemljiško knjigo
Published in DKUM: 10.12.2015; Views: 3216; Downloads: 685
.pdf Full text (1,03 MB)

6.
ZEMLJIŠKA KNJIGA 1871-2003
Blaž Špegelj, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Zemljiška knjiga je javna knjiga, namenjena vpisu in javni objavi podatkov o pravicah na nepremičninah in pravnih dejstvih v zvezi z nepremičninami. Sestavljena je iz glavne knjige in zbirke listin. Glavni pomen zemljiške knjige je načelo zaupanja v zemljiško knjigo (vsi podatki, kateri so vpisani v zemljiško knjigo so točni in nanje se lahko tudi lahko zanesemo), saj je pomembno, da kdor v pravnem prometu pošteno ravna in se zanese na podatke o pravicah, ki so vpisani v zemljiški knjigi, zaradi tega ne sme trpeti škodljivih posledic. Leta 1871 so se zaključili vpisi v stare zemljiške knjige in nastal je Splošni zakon o zemljiški knjigi (Obči zemljeknjižni zakon-Allgemeines Grundbuchgesetz) za območje nekdanje avstro-ogrske monarhije, ki je poenotil različne deželne zakone, ki so veljali pred njim. Ta enoten zakon je pripomogel k razvoju zemljiško-knjižnega prava in pustil vzorce, ki jih najdemo še v današnjih zemljiško-knjižnih zakonih na tem območju. Zakon iz leta 1871 je postal tako temelj Zakona o zemljiških knjigah iz leta 1930, ki pa je prav tako pomemben za naše območje, saj je bil prvi takšen zakon poenoten za območje Kraljevine Jugoslavije in zelo pomemben za razvoj pravne terminologije na področju zemljiškoknjižnega prava. Za naše pravno okolje je torej izjemnega pomena leto 1930, ko so bili sprejeti Zakon o zemljiških knjigah, Zakon o notranji ureditvi, osnovanju in popravljanju zemljiških knjig, Zakon o zemljiških delitvah, odpisih in pripisih ter Pravilnik za vodenje zemljiških knjig iz leta 1931. Ti predpisi so urejali zemljiškoknjižno pravo za celotno Kraljevino Jugoslavijo in bili pripravljeni po zgledu na avstrijske zemljiškoknjižne predpise iz leta 1871. Navedeni prepisi so se uporabljali v Sloveniji tudi v obdobju po drugi svetovni vojni kot pravna pravila (kar je veljalo tudi za ODZ). Komaj leta 1995 je bil v Sloveniji sprejet Zakon o zemljiški knjigi, katerega veljavnost pa se je končala dokaj hitro, saj ga je že leta 2003 derogiral novi Zakon o zemljiški knjigi, ki pa z novelo ZZK-1C že podrobno razčlenjuje elektronsko poslovanje zemljiške knjige. Ker sta zemljiškoknjižna zakona iz leta 1871 in leta 1930 ključna za nastanek pravne terminologije na tem področju, menim, da bo primerjava s sodobno ureditvijo po Zakonu o zemljiški knjigi (ZZK-1, ureditev po noveli ZZK-1C) pripomogla k boljšemu razumevanju temeljev, ki so nastali s pomočjo teh dveh zgodovinskih zemljiškoknjižnih zakonov. S to pomočjo si bomo tudi lažje praktično razlagali sodobno ureditev z elektronsko ureditvijo zemljiške knjige.
Keywords: Zemljiška knjiga, Obči zemljeknjižni zakon iz leta 1871, Zakon o zemljiških knjigah iz leta 1930, Zakon o zemljiški knjigi (ZZK-1), elektronska zemljiška knjiga.
Published in DKUM: 07.07.2015; Views: 2392; Downloads: 583
.pdf Full text (3,03 MB)

7.
PRIKAZ NAJNOVEJŠE SODNE PRAKSE V ZEMLJIŠKOKNJIŽNIH ZADEVAH
Klavdija Lorber, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Vse pravice in pravna dejstva glede nepremičnin vpisujemo v zemljiško knjigo. Imetniki vpisanih pravic lahko zahtevajo spoštovanje njihovih pravic, saj je zemljiška knjiga javna knjiga, namenjena seznanitvi širše javnosti s podatki glede nepremičnin. Vpisi v zemljiško knjigo se urejajo v zemljiškoknjižnem postopku, ki je urejen v Zakonu o zemljiški knjigi (krajše ZZK-1). Leta 2011 je novela ZZK-1C poskrbela za bistvene spremembe v zemljiškoknjižnem sistemu. Zemljiškoknjižno pravo je bilo spremenjeno na področju postopkovnega in materialnega prava. Novela je vpeljala elektronsko vodenje glavne knjige in zbirke listin, posledica česar je novost obveznega elektronskega vlaganja pisanj. To nalogo sedaj opravljajo le kvalificirani vlagatelji, ki izpolnjujejo vse pogoje za vložitev elektronskega zemljiškoknjižnega predloga. S 1. 5. 2011 je v veljavo stopila tudi sprememba pristojnosti glede pritožbenih zadev na drugi stopnji. Izključna pristojnost za pritožbene zadeve zoper odločitve zemljiškoknjižnih sodišč je bila dodeljena Višjemu sodišču v Kopru. Namen generalne delegacije je zasledovati cilj enotne sodne prakse, ki bo pripomogla k hitrejšemu odločanju in zmanjševanju sodnih zaostankov.
Keywords: nepremičnina, informatizirana zemljiška knjiga, zemljiškoknjižni postopek, zemljiškoknjižni predlog, Zakon o zemljiški knjigi, novela ZZK-1C, sodna praksa.
Published in DKUM: 10.06.2015; Views: 1480; Downloads: 263
.pdf Full text (1,11 MB)

Search done in 0.22 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica