| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 3 / 3
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Izvedba prekrškovnega postopka na podlagi 1. odstavka 57. člena Zakona o prekrških (ZP-1) : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Gregor Bolko, 2022, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu z naslovom Izvedba prekšrkovnega postopka na podlagi 1. odstavka 57. člena Zakona o prekrških, ki je splošni populaciji bolje poznan kot izdaja plačilnega naloga, se ukvarjamo s postopkom, ki temelji na osebni zaznavi prekrška oz. zaznavi s tehničnimi sredstvi. V tem primeru gre za zaznavo, ki je neizpodbitno resnična. Opisuje jo latinski rek »Negabit frustra medio prensus in crimine« oz. v slovenščini »Težko bo zanikal tisti, ki je bil zaloten pri kriminalnem dejanju«. Kljub dejstvu, da je prekršek zaznan s strani pooblaščene uradne osebe oz. s pomočjo tehničnih sredstev, se pri storilcih prekrškov pojavlja dilema, ali je zaznava uradne pooblaščene osebe objektivna ali subjektivna. Pričakovana odgovora na raziskovalni vprašanji, ki smo ju postavili, sta, da je slovenska prekrškovna zakonodaja zastavljena na način, da je postopek objektiven. Ta del smo skozi diplomsko delo potrdili in ugotovili, da je poznavanje področnih predpisov bistveno, da lahko kršitelja sankcioniramo. Ker pa so pooblaščene uradne osebe ljudje, obstajajo možnosti napak pri zaznavi prekrškov. Za take primere Zakon o prekrških (v nadaljevanju ZP-1) predpisuje pravna sredstva, s katerimi omogoča, da kršitelj napako organa dokazuje in izpodbija izdano odločbo, o kateri na prvi stopnji odloča prekrškovni organ, na drugi stopnji pa sodišče. III S preučitvijo zakonodaje, literature, mnenj strokovnjakov in pregledom sodne prakse s tega področja in uporabo različnih metod smo ugotovili, da je odločanje v prekrškovnih zadevah zahtevno in zelo odgovorno. Prekrškovni organi imajo zahtevno delo, da svoje odločitve natančno predstavijo in argumentirajo ter v področnih zakonih tudi pravilno implementirajo. Pri tem morajo biti zelo pozorni, da je kršitelj kaznovan upoštevajoč načelo zakonitosti, ki nalaga, da je mogoče prekršek sankcionirati le z zakonom in da je sankcijo za prekršek dopusto izreči samo za dejanje, ki je vnaprej določeno kot prekršek in je za tako dejanje določena tudi sankcija.
Keywords: Zakon o prekrških, Zakon o splošnem upravnem postopku, Kazenski zakonik, plačilni nalogi, prekrški, zaznavanje, diplomske naloge
Published in DKUM: 02.12.2022; Views: 627; Downloads: 109
.pdf Full text (750,06 KB)

2.
PRITOŽBA V POSTOPKU INŠPEKCIJSKEGA NADZORA
Klavdija Eržen, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Inšpekcijski nadzor je nadzor nad izvajanjem oziroma spoštovanjem zakonov in drugih predpisov. Izvršujejo ga inšpektorji kot uradne osebe s posebnimi pooblastili in odgovornostmi. Inšpektorji delujejo v inšpektoratih, ki imajo status organa v sestavi ministrstva. Tržni inšpektorat Republike Slovenije (TIRS) je inšpekcijski organ v sestavi Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT). Pristojen je za nadzor predpisov na področjih kot so varstvo potrošnikov, varnost proizvodov, trgovina in obrt, gostinstvo in turizem, delo na črno, nelojalna konkurenca, avtorske pravice in nekaterih drugih. Tržni inšpektorji opravljajo naloge inšpekcijskega nadzora z namenom varovanja javnega interesa ter interesov pravnih in fizičnih oseb (zavezancev), in sicer na način, da pri izvrševanju svojih pooblastil v delovanje zavezancev posegajo le v obsegu, ki je nujen za zagotovitev učinkovitega inšpekcijskega nadzora. Pri izbiri ukrepov tržni inšpektorji ob upoštevanju teže kršitve izrečejo ukrep, ki je za zavezanca ugodnejši, če je s tem dosežen namen predpisa. V postopku inšpektorja ima položaj stranke zavezanec. Vlagatelj pobude, prijave, sporočila ali druge vloge nima položaja stranke. Tržni inšpektorji delujejo po Zakonu o splošnem upravnem postopku (ZUP), Zakonu o inšpekcijskem nadzoru (ZIN) in Zakonu o tržni inšpekciji (ZTI). Za inšpekcije, katerih delovanje urejajo posebni zakoni, se ZIN uporablja samo glede tistih vprašanj, ki niso urejena s posebnimi zakoni. Glede postopkovnih vprašanj, ki niso urejena z ZIN ali s posebnimi zakoni, se subsidiarno oziroma dopolnilno uporablja ZUP, ki ni prilagojen zahtevam in določenim značilnostim posebnega upravnega področja. V postopku inšpekcijskega nadzora ima pravico do vložitve pritožbe zoper odločitev inšpekcijskega organa vsaka stranka (pravna ali fizična oseba) in vsaka druga oseba, ki meni, da konkretni upravni akt inšpekcijskega organa posega v njene pravice ali pravne koristi. Druga stopnja v takšnih upravnih zadevah je MGRT. Pritožba zoper odločbo inšpektorja ne zadrži njene izvršitve, če s posebnim zakonom ni drugače določeno. Drugostopenjski organ mora odločbo o pritožbi izdati in stranki vročiti, brž ko je to mogoče, najpozneje pa v dveh mesecih od dneva prejema popolne pritožbe. Pravico do (učinkovitega) pravnega sredstva zoper odločitev upravnega organa o posameznikovih pravicah, dolžnostih ali pravnih interesih zagotavlja Ustava Republike Slovenije (25. člen). Gre za temeljno pravico vsakega posameznika. Kot eno temeljnih načel upravnega postopka jo brez dvoma lahko obravnavamo kot državljansko pravico, ki v državi odseva stopnjo demokratičnosti. Pritožba je po ZUP edino redno pravno sredstvo za varstvo formalne in materialne zakonitosti v upravnem postopku. Predstavlja zakonito možnost odprave ali spremembe izdanega konkretnega upravnega akta. Kot izraz nezadovoljstva strank ima velik pomen, saj ne zasleduje le varstva pravic strank v upravnih postopkih, temveč zagotavlja tudi notranji upravni nadzor ministrstev kot drugostopenjskih organov nad delom prvostopenjskih upravnih organov. Opozoriti je treba tudi, da možnost vložitve pritožbe pomaga omejevati samovoljno sprejemanje odločitev, ker je zakonitost odločanja tudi v javnem interesu. Če je zavezanec redno pravno sredstvo izrabil, lahko iz zakonsko določenih razlogov sproži s tožbo še upravni spor.
Keywords: upravni postopek, Zakon o splošnem upravnem postopku (ZUP), inšpekcijski nadzor, Zakon o inšpekcijskem nadzoru (ZIN), Tržni inšpektorat RS (TIRS), Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT), pravna sredstva, pritožba, javni interes
Published in DKUM: 27.08.2013; Views: 6529; Downloads: 697
.pdf Full text (1,55 MB)

3.
POSTOPEK USTANOVITVE RADIJSKEGA PROGRAMA IN SPREMEMBA NJEGOVEGA IMENA
Matjaž Hafner, 2012, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu obravnavam postopek ustanovitve radijskega programa in postopek spremembe njegovih podatkov. Ker sta predmet in bistvo naloge postopkovne narave, podrobno poznavanje radijske dejavnosti kot take na tem mestu morda niti ni nujno, a na začetku bralca vseeno seznanim z osnovnimi pojmi, ki jih je dobro razumeti, da lahko diplomski nalogi sledi. Nadaljujem s postopki, ki so potrebni za ustanovitev radijske postaje oziroma za izvajanje radijske dejavnosti. Prvi izmed njih je postopek za vpis medija v razvid. V tem delu sem izpostavil problematiko obveznosti sklenitve pogodb s kolektivnimi organizacijami za varstvo avtorske in sorodnih pravic ter jurisdikcijo naših sodišč. Postopek se nadaljuje s pridobitvijo dovoljenja za izvajanje radijske dejavnosti in odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc, pri čemer je posebnost ta, da se za opravo javnega razpisa ne uporabljajo določbe Zakona o splošnem upravnem postopku temveč pravila Zakona o elektronskih komunikacijah. Medij vpiše v razvid ministrstvo, pristojno za kulturo, dovoljenje in odločbo pa izda Agencija za pošto in elektronske komunikacije. Opis postopkov je precej formalen, v glavnem sem povzel določbe Zakona o medijih in Zakona o elektronskih komunikacijah ter ostalih predmetnih aktov, te določbe pa podkrepil z odločitvami sodišč ter mnenji nekaterih avtorjev. Ker pogosto prihaja do situacij, ko se podatki o že obstoječem mediju spremenijo, sem opisal postopek spremembe podatkov medija. Konkretno sem se odločil za postopek, ko se spremeni ime medija, in ga tudi ponazoril s praktičnimi primeri. Opozoril sem na sporne situacije, do katerih lahko ob spremembi pride, in glede tega podal tudi svoje mnenje. Pri pisanju diplomske naloge sem uporabil že znana dejstva, ki se nanašajo na to temo, ter uporabil mnenja in razlage drugih avtorjev. Uporabil sem različne vire (normativne pravne akte, poročila, dopise), literaturo (knjige, članke), spletne povezave ter sodno prakso. V besedilo sem na mestih, kjer se mi je zdelo smiselno, vstavil slike dokumentov, ki bodo bralcu omogočali lažje razumevanje in boljšo predstavo prebranega. Namen diplomskega dela je seznaniti bralca s področjem, ki vsaj med pravniki ni posebej razširjeno. Na fakultetah se ga večinoma ne obravnava, tudi kasneje pa je pravnikom velikokrat tuj, saj na prvi pogled morda res ni najbolj zanimivo. Ko pa se zavemo, kako povezani smo z njim (radiem), je vse drugo kot to. Zavedam se, da je to delo zgolj košček v mozaiku, a nekje je potrebno začeti. In kje drugje bi bilo primerneje kot na samem začetku?
Keywords: Radijska dejavnost, medij, vpis v razvid, dovoljenje, odločba, Agencija za pošto in elektronske komunikacije, kolektivne organizacije, Zakon o medijih, Zakon o elektronskih komunikacijah, Zakon o splošnem upravnem postopku.
Published in DKUM: 25.05.2012; Views: 2318; Downloads: 206
.pdf Full text (2,31 MB)

Search done in 0.09 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica