| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 3 / 3
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Učinkovitost ukrepa prepovedi približevanja kot sredstvo za preprečevanje družinskega nasilja : magistrsko delo
Lena Senica, 2023, master's thesis

Abstract: Družinsko nasilje je ena izmed najstarejših pojavnih oblik nasilja in pomeni grobo kršitev človekovih pravic ter človekovega dostojanstva. Čeravno se o tej problematiki v zadnjih desetletjih intenzivno ozavešča družbo, je primerov družinskega nasilja na vsakodnevni bazi še vedno preveč. Pomemben premik v smeri preprečevanja nasilja v družini zagotovo pomeni sprejetje Zakona o preprečevanju nasilja v družini (ZPND) v letu 2008. Temeljni namen izvajanja določb tega zakona je predvsem v zagotavljanju učinkovitejše pomoči žrtvam v primerih nasilja, zaščiti žrtve nasilja, prizadevanju za spremembo vedenja povzročitelja nasilja in s preventivnimi ukrepi zmanjšati pojavnost družinskega nasilja. S sprejetjem ZPND sta se država kot tudi družba začeli zavedati resnosti obstoja ter množičnosti družinskega nasilja. Zavedati se je potrebno, da pri družinskem nasilju velja ničelna toleranca, zato se mora slednje preprečevati z različnimi mehanizmi, če pa že pride do nasilnega incidenta, mora država storiti vse, kar je v njeni moči, da čim bolj omili nastale posledice. Sredstvo, ki v trenutku zaustavi družinsko nasilje, je izrek ukrepa prepovedi približevanja, ki ga najpogosteje izreka policija, skladno z Zakonom o nalogah in policijskih pooblastilih (ZNPPol). Povzročitelj nasilja mora ob izreku prepovedi približevanja nemudoma prenehati s svojimi ravnanji, s tem pa ukrep izpolni svoj glavni cilj ‒ žrtvi zagotovi varnost. Z izrečenim ukrepom se žrtvi in povzročitelju nasilja sporoča, da je nasilje zavržno in nedopustno ravnanje, s tem pa se na družbo prenese daljnosežno sporočilo. V tem delu, torej takojšno nudenje zaščite žrtvi nasilja, je ukrep prepovedi približevanja učinkovit in zadosten, saj se s samim izrekom nasilna dejanja promptno prekinejo. Nekoliko več dvomov o sami učinkovitosti prepovedi približevanja v praksi pa se pojavi v zvezi s spoštovanjem izrečene prepovedi približevanja s strani povzročitelja nasilja. Obstajajo namreč številni vzroki, vsled katerih se prepoved približevanja s strani storilcev nasilja ne spoštuje v takšni meri, kot bi bilo zaželeno. Vendar v zvezi z zadevno problematiko neupoštevanja izrečene prepovedi približevanja obstajajo marsikateri predlogi, s katerimi je mogoče izboljšati efektivnost ukrepa prepovedi približevanja na način, da se bo ta spoštoval bolj, kot kažejo dosedanje prakse. Na tem mestu se izpostavlja predlog, ki je zares vreden omembe, in sicer bolj intenzivno ter obvezno vključevanje storilcev nasilja v programe dela, kjer imajo ključno vlogo nudenja pomoči storilcem nasilja, pristojne institucije na področju družinskega nasilja. Poleg pomembnosti slednjih pa je še vedno poglavitnega pomena, da se družbo čim bolj osvešča o družinskem nasilju, saj se moramo vsi ljudje zavedati, da družinsko nasilje ni tabu tema, marveč tema, o kateri se je treba pogovarjati in iskati ustrezne rešitve s katerimi se bo zmanjšala številčnost tega deviantnega pojava. Kot družba nosimo vsi odgovornost, da žrtvam nasilja ponudimo roko, jim prisluhnemo, verjamemo ter jim pomagamo.
Keywords: Družinsko nasilje, Zakon o preprečevanju družinskega nasilja (ZPND), ukrep prepovedi približevanja, Zakon o nalogah in pooblastilih policije, prekinitev družinskega nasilja, učinkovitost ukrepa prepovedi približevanja, program dela, ozaveščanje družbe.
Published in DKUM: 16.10.2023; Views: 84; Downloads: 16
.pdf Full text (1,77 MB)

2.
Mnenje prebivalcev Iga o uporabi prisilnih sredstev : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Melani Golar, 2023, undergraduate thesis

Abstract: Slovenska policija ima pomembno vlogo pri vzpostavljanju reda v državi in zagotavljanju varnosti njenih prebivalcev. Da bi svoje delo opravila na najučinkovitejši način, mora včasih uporabiti prisilna sredstva. Prisilna sredstva spadajo pod policijska pooblastila, kar pomeni, da so to ukrepi, ki jih policist izvaja na podlagi zakona. Temeljni zakon oziroma podlaga za uporabo policijskih pooblastil je Zakon o nalogah in pooblastilih policije (»ZNPPol«, 2013), kjer je med drugim navedenih tudi vseh 12 prisilnih sredstev, ki jih uporablja slovenska policija. Z njimi policisti opravljajo različna pooblastila pod zakonsko določenimi pogoji. Poleg tega, da imamo zakonsko opredeljena prisilna sredstva, je v ZNPPol določeno, pod katerimi pogoji se smejo uporabiti. Prisilna sredstva policija uporabi v različnih okoliščinah in se lahko uporabijo proti eni ali več osebam. Z uporabo prisilnih sredstev policisti posegajo v svobodo osebe in tudi v njihovo življenje, zato je ključnega pomena, da so policisti ustrezno usposobljeni za uporabo policijskih pooblastil. Poleg zakonskih pravil postopka uporabe posameznega prisilnega sredstva in usposobljenosti policisti izvajajo postopke po določenih načelih. Do večje pozornosti, namenjene uporabi prisilnih sredstev s strani policije, je prišlo med letoma 2020 in 2022, ko so potekali tako imenovani protesti proti covidnim ukrepom, na katerih je prišlo do uporabe različnih prisilnih sredstev, tako proti množici kot proti posameznikom. V medijih in na televiziji se je veliko razpravljalo o strokovni in zakoniti uporabi prisilnih sredstev, kar je povzročilo zaskrbljenost prebivalcev o pravičnosti njihove uporabe. Zato smo se v našem diplomskem delu osredotočili na mnenje prebivalcev Iga o uporabi prisilnih sredstev.
Keywords: prisilna sredstva, uporaba, Zakon o nalogah in pooblastilih policije, prebivalci Iga, javno mnenje, diplomske naloge
Published in DKUM: 08.09.2023; Views: 165; Downloads: 32
.pdf Full text (1,37 MB)

3.
Primerjava uporabe prisilnih sredstev med policisti in uradnimi osebami finančne uprave : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Saša Plaskan, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Diplomska naloga je omejena na slovensko zakonodajo in s tem na Slovenijo. Prisilna sredstva so določena v zakonodaji, ki predpisuje pravico njihove uporabe pooblaščenim uradnim predstavnikom represivnih organov. Represivnih organov v Sloveniji je več vrst, naloga pa se omejuje na policiste in uradne osebe finančne uprave, ki so pooblaščene za uporabo prisilnih sredstev. V nalogi so tako na splošno predstavljena prisilna sredstva policistov in uradnih oseb finančne uprave ter pogoji, ki so potrebni, da se prisilna sredstva lahko uporabijo. Pri tem so pogoji za uporabo posameznih vrst prisilnih sredstev načeloma pogojeni z nalogami in cilji za izvedbo zakonsko določenih nalog pooblaščenih oseb obeh represivnih organov. Narejeni sta dve primerjavi. Najprej je narejena primerjava na osnovi temeljnih načel (načelo spoštovanja človekove osebnosti in dostojanstva ter drugih človekovih pravic in temeljnih svoboščin, načelo enake obravnave, načelo zakonitosti, načelo sorazmernosti ter načelo strokovnosti in integritete), kjer se je izkazalo, da normativna ureditev uporabe prisilnih sredstev policistov in uradnih oseb finančne uprave, ki so pooblaščene za uporabo prisilnih sredstev, izhaja iz enakih temeljnih načel. Druga primerjava je narejena glede na vrste prisilnih sredstev in pogojev njihove uporabe. Skupno imata oba represivna organa štiri vrste prisilnih sredstev (sredstva za vklepanje in vezanje, telesno silo, plinski razpršilec in strelno orožje) in do neke mere enake pogoje njihove uporabe. Zaradi večjega obsega zakonsko določenih nalog imajo policisti tudi več možnosti izbire znotraj posameznih vrst prisilnih sredstev. Policisti imajo zakonsko določene različne naloge in imajo poleg obvladovanja upiranja ali odvračanja napadov med drugim tudi nalogo varovanja človekovega življenja, njegove osebne varnosti in premoženja ljudi. Zato jim zakon dovoljuje uporabo več vrst prisilnih sredstev, kar pomeni, da imajo tudi bolj razčlenjene in razširjene pogoje za njihovo dovoljeno uporabo.
Keywords: diplomske naloge, prisilna sredstva, policist, uradna oseba finančne uprave, Zakon o nalogah in pooblastilih policije, Zakon o finančni upravi
Published in DKUM: 23.12.2019; Views: 1492; Downloads: 257
.pdf Full text (712,77 KB)

Search done in 0.09 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica