| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 16
First pagePrevious page12Next pageLast page
1.
Predkazenski postopek danes in jutri
Tara Grašič, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Kazenski postopek v Sloveniji je razdeljen na dva dela, predhodni in kazenski postopek, pri čemer se predhodni postopek še naprej deli na dve fazi in sicer na neformalni predkazenski postopek in formalno sodno preiskavo. Trije glavni subjekti predkazenskega postopka so policija, državni tožilec in preiskovalni sodnik. Policija v vlogi organa odkrivanja pridobiva informacije, ki služijo kot podlaga za odločitev državnega tožilca o tem, ali bo uvedel kazenski pregon ali ne. Državni tožilec ima vlogo organa pregona in kot dominus litis predkazenskega postopka nadzoruje celoten postopek in skrbi za njegovo delovanje. Predkazenski sodnik ima v tem delu postopka dvojno vlogo in sicer opravlja preiskovalno in garantno funkcijo, ki pa si med seboj nasprotujeta. Predkazenski postopek v osnovi opredeljuje Zakon o kazenskem postopku, njegovi posamezni deli pa so porazdeljeni tudi po drugih zakonskih in podzakonskih aktih, pri čemer noben ne ponuja njegove zaokrožene opredelitve. Skozi zgodovino je predkazenski postopek doživel kar nekaj sprememb, ki so vanj vnesle številna nasprotja in danes onemogočajo njegovo učinkovitost. V ureditvi predkazenskega postopka tako najdemo številne pomanjkljivosti, pri čemer se največje kažejo v formalnih in neformalnih policijskih pooblastilih, medsebojnih razmerjih treh glavnih subjektov, neracionalni porazdelitvi postopka in pomanjkljivi opredelitvi celotnega predkazenskega postopka. V diplomski nalogi smo pregledali in se kritično opredelili do današnjega predkazenskega postopka ter izpostavili njegove najbolj kritične točke. Skušali smo tudi odpraviti njegove pomanjkljivosti in prikazati predkazenski postopek v prihodnosti.
Keywords: diplomske naloge, predkazenski postopek, policija, državni tožilec, preiskovalni sodnik, Zakon o kazenskem postopku
Published: 24.09.2020; Views: 232; Downloads: 67
.pdf Full text (1,13 MB)

2.
Osebni omejevalni ukrepi
Melani Svetec, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Osebni omejevalni ukrepi zavzemajo posebno mesto v kazenskem postopku, saj posegajo v pravice in svoboščine domnevnih storilcev še preden jim je dokazana krivda. Zaradi tega morajo biti zgolj izjema in ne pravilo. V Zakonu o kazenskem postopku so opredeljeni v XVII. poglavju z naslovom Ukrepi za zagotovitev obdolženčeve navzočnosti, za odpravo ponovitvene nevarnosti in za uspešno izvedbo kazenskega postopka. To je tudi njihov primarni namen, saj se jih odredi ravno s tem namenom, da se zagotovi nemoten potek kazenskega postopka in odpravi nevarnost, ki jo domnevni storilec predstavlja za izvedbo postopka ali varnost ljudi. Nadalje se osebni omejevalni ukrepi delijo na prisilne in prepovedne, glede na prevladujočo vsebino. Pod prisilne ukrepe tako spadajo obljuba obdolženca, da ne bo zapustil prebivališča, javljanje na policijski postaji, varščina, prepoved približanja določenemu kraju ali osebi, hišni pripor in pripor. Med prepovedne ukrepe pa štejemo odvzem potne listine, začasni odvzem vozniškega dovoljenja in začasna prepoved opravljanja določnega dela. Ukrepi se razlikujejo glede na intenzivnost, zato je potrebno upoštevati, da se ne uporabi strožjega ukrepa, če se da isti namen doseči z milejšim. Prav tako se ukrepi odpravijo po uradni dolžnosti, če prenehajo razlogi, ki so jih narekovali. Ukrep, ki brez dvoma najgloblje posega v svoboščine in pravice je pripor. V diplomski nalogi so tako podrobneje predstavljeni vsi osebni omejevalni ukrepi, pogoji za njihovo uporabo, postopek odločanja o njih in njihova zakonska ureditev. Med drugim je analizirana tudi odločba Ustavnega sodišča U-I-18/93, s katero je sodišče podalo temeljni pogled na omejevalne ukrepe in je nosilna odločba za področje pripora. V diplomskem delu smo med drugim ugotovili, da so osebni omejevalni ukrepi urejeni nesistemsko in netransparentno, kar predstavlja nevarnost pretiranih posegov države v pravice posameznika.
Keywords: diplomske naloge, osebni omejevalni ukrepi, pripor, človekove pravice, Zakon o kazenskem postopku
Published: 28.08.2020; Views: 253; Downloads: 47
.pdf Full text (553,17 KB)

3.
INKRIMINACIJA POSEBNE VRSTE GOLJUFIJE, STORJENE PRI OPRAVLJANJU GOSPODARSKE DEJAVNOSTI
Eva Kovačič, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Gospodarska kriminaliteta v Sloveniji predstavlja pereč problem. Škoda, ki je z njo povzročena, je ogromna. Pojavljajo se vedno nove in kompleksnejše oblike, kar močno otežuje odkrivanje in preprečevanje gospodarske kriminalitete. Zaradi slednjega se je v kazenski zakonodaji pojavila potreba po inkriminaciji specialne oblike goljufije, storjene pri opravljanju gospodarske dejavnosti. Glavni namen inkriminacije kaznivega dejanja poslovne goljufije je bil razcvet goljufivih poslovnih praks in spoznanje, da z obstoječim kaznivim dejanjem goljufije ni mogoče zajeti zakonskih znakov goljufivega namena po sami sklenitvi posla. Kar je pomenilo, da storilec ni deloval z goljufivim namenom in ga ni bilo mogoče inkriminirati. Poslovna goljufija je bila tako pomembna pridobitev, saj je zakonodajalec z določitvijo tega kaznivega dejanja omogočil goljufijo tudi v fazi izvajanja posla. Bistvo poslovne goljufije je, da nastopi med subjekti, ki opravljajo gospodarsko dejavnost. Zato na tem mestu večkrat govorimo tudi o odgovornosti pravne osebe, če je pridobila protipravno korist iz kaznivega dejanja in je bistveno prispevala k storitvi kaznivega dejanja, ki ga je storila fizična oseba. Razlaga kaznivega dejanja poslovne goljufije predstavlja osrednjo tematiko diplomskega dela. Ker kaznivo dejanje poslovne goljufije spada med najpogostejša kazniva dejanja gospodarske kriminalitete, je v prvem poglavju diplomskega dela predstavljena tudi gospodarska kriminaliteta. Z omenjeno problematiko se ukvarja veliko institucij, saj je preprečevanje in odkrivanje tovrstnih kaznivih dejanj osrednjega pomena. Pomembno je, da se dosledno sledi zakonodaji in da se kazenski postopek izvede dosledno in čim hitreje, zato je zadnji del diplomskega dela posvečen samemu poteku kazenskega postopka in opisu vseh njegovih faz. Konec diplomskega dela je opremljen s primerom poslovne goljufije. Prikazan je primer kaznivega dejanja iz prakse.
Keywords: poslovna goljufija, goljufija, gospodarska kriminaliteta, kazenski postopek, predkazenski postopek, kazenski zakonik, zakon o kazenskem postopku, odgovornost pravnih oseb, preprečevanje in odkrivanje gospodarske kriminalitete.
Published: 26.05.2017; Views: 1074; Downloads: 98
.pdf Full text (1,30 MB)

4.
Funkciji odkrivanja in pregona kaznivih dejanj ter njun medsebojni odnos
Tamara Ilić, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Funkciji odkrivanja in pregona kaznivih dejanj sta v pristojnosti dveh različnih, samostojnih organov – policije kot organa odkrivanja in državnega tožilstva kot organa pregona kaznivih dejanj. Oba delujeta z istim ciljem uspešnega boja proti kriminaliteti, kar jima omogočajo zakonsko natančno določena pooblastila, na podlagi katerih opravljata vsak svoje aktivnosti. Stičišče obeh funkcij je t. i. predkazenski postopek, katerega subjekt je poleg policije in državnega tožilstva tudi preiskovalni sodnik. Predkazenski postopek kot prva faza predhodnega postopka se začne, če so podani razlogi za sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti. Subjekti predkazenskega postopka pri tem opravljajo t. i. predprocesna dejanja. Policija, ki največkrat prva izve za storjeno kaznivo dejanje, opravlja v predkazenskem postopku operativno˗taktično dejavnost, z namenom, da bi odkrila kaznivo dejanje in njenega storilca ter zbrala dovolj informacij, ki so državnemu tožilcu potrebne za odločitev ali bo sprožil kazenski pregon ali da kaznivega dejanja ne bo preganjal. Poleg neformalnih dejanj opravlja policija tudi nekatera formalna dejanja, ki lahko imajo dokazno vrednost v kazenskem postopku. Dominus litis predkazenskega postopka je državni tožilec, saj mora biti obveščen o vseh kaznivih dejanjih, ki se preganjajo po uradni dolžnosti, policijsko preiskovanje pa sme usmerjati z navodili, mnenji in predlogi. Preiskovalni sodnik v predkazenskem postopku vse bolj nastopa kot sodnik garant in ne kot aktiven preiskovalni organ. Odloča o izvedbi preiskovalnih dejanj policije ali o uporabi ukrepov, s katerimi policija posega v človekove pravice in svoboščine. Končni izid predkazenskega postopka je tako odvisen od skupnega dela vseh njegovih subjektov. Medsebojni odnos med policijo in državnim tožilcem se vzpostavi v predkazenskem postopku, predvsem pri kaznivih dejanjih zoper gospodarstvo, pri organiziranem kriminalu in pri težjih kaznivih dejanjih splošne kriminalitete. Zakon o kazenskem postopku ga ureja kot usmerjanje predkazenskega postopka, vendar ima širši pomen. Je zbir vseh možnih interakcij med policijo in državnim tožilcem v predkazenskem postopku. Policisti in državni tožilci se pri njihovem skupnem delu soočajo z nekaterimi težavami, ki med drugim izhajajo iz raziskave Inštituta za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani in ki vplivajo na uspešnost policijskega preiskovanja kaznivih dejanj, kot so npr. slabo obrazloženi predlogi policistov, slabo obrazložene tožilčeve zahteve, nezadostno povratno informiranje policistov o zadevah, ki jih usmerja državni tožilec, slaba komunikacija med policisti in tožilci. Predkazenski postopek kot ga poznamo danes, je bil vzpostavljen leta 1967. Številne spremembe prvega slovenskega Zakona o kazenskem postopku iz leta 1994 so počasi rušile idejno zasnovo kazenskega in s tem tudi predkazenskega postopka, zaradi česar kazenski postopek naj ne bi bil več konsistenten, saj so ga novele potiskale v bolj akuzatorno smer, medtem ko naše kazensko procesno pravo temelji na modelu mešanega kazenskega postopka. Posledično obstajajo težnje po novem modelu kazenskega postopka in tako Ministrstvo za pravosodje že dalj časa pripravlja osnutek novega Zakona o kazenskem postopku. Z vidika predkazenskega postopka bi predlagani model pomenil odpravo preiskovalnega sodnika in uvedbo policijsko˗tožilske preiskave. V literaturi obstajajo stališča za in stališča proti uvedbi takšne preiskave.
Keywords: predkazenski postopek, policija, državno tožilstvo, predprocesna dejanja, medsebojni odnos med policijo in državnim tožilcem, usmerjanje predkazenskega postopka, Zakon o kazenskem postopku, osnutek Zakona o kazenskem postopku, policijsko˗tožilska preiskava
Published: 18.11.2016; Views: 1103; Downloads: 114
.pdf Full text (870,22 KB)

5.
SODELOVANJE POLICIJE IN DRŽAVNIH TOŽILCEV PRI ODKRIVANJU IN PREGONU GOSPODARSKEGA KRIMINALA
Albin Žel, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo opredeljuje gospodarski kriminal, ki je pereč problem tudi v Sloveniji. Gospodarski kriminal predstavlja kazensko-pravni problem in ogroža delovanje pravne države, mednarodno konkurenčnost države in njen gospodarski razvoj ter povečuje družbeno-socialno neenakost. V prvem delu diplomskega dela sem opredelil pojem, delitev, oblike gospodarskega kriminala ter predstavil institucije oziroma pristojne organe odkrivanja in pregona gospodarskega kriminala, hkrati sem opredelil organizacijo in vlogo policije in državnih tožilcev, ter se v nadaljevanju osredotočil na odnos med policijo in državnim tožilstvom pri odkrivanju in pregonu storilcev gospodarskega kriminala. Skozi diplomsko delo sem predstavil težave, s katerimi se pri svojem delu srečujeta policija in državno tožilstvo, ter prav tako povzel potek sodelovanje med obema organoma. Policija in državni tožilci se pri odkrivanju in pregonu gospodarskega kriminala srečujejo z vrsto ovir in pomanjkljivostmi, zato se v praksi pojavlja veliko vprašanj, ki poskušajo spremeniti dosedanjo ureditev zakona in s tem izboljšati sodelovanje med tema dvema organoma. Uredba o sodelovanju državnega tožilstva, policije in drugih pristojnih državnih organov in institucij pri odkrivanju in pregonu storilcev kaznivih dejanj ter delovanju specializiranih in skupnih preiskovalnih skupin iz leta 2010, je sodelovanje med obema organoma še bolj podrobno opredelila in določila obseg nalog medsebojnega sodelovanja. Katere težave oziroma pomanjkljivosti se ob medsebojnem sodelovanju med državnimi tožilci in policijo pojavljajo, sem skušal raziskati in predstaviti v diplomskem delu.
Keywords: gospodarski kriminal, gospodarska kriminaliteta, policija, državni tožilec, sodelovanje, Zakon o kazenskem postopku, Kazenski zakonik, Uredba o sodelovanju državnega tožilstva, policije in drugih pristojnih državnih organov in institucij pri odkrivanju in pregonu storilcev kaznivih dejanj ter delovanju specializiranih in skupnih preiskovalnih skupin.
Published: 18.11.2016; Views: 857; Downloads: 106
.pdf Full text (286,07 KB)

6.
Pogojna odložitev kazenskega pregona po ZKP
Sonja Turk, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo obravnava institut pogojne odložitve kazenskega pregona, kot ga opredeljuje veljavni Zakon o kazenskem postopku (ZKP). Za uvodom diplomskega dela so predstavljena načela, ki zadevajo začetek kazenskega pregona, selekcijski mehanizmi zadev za kazenski pregon, izpostavljen je pojem odvračanja kazenskega pregona, konsenzualnost v kazenskem postopku ter vloga državnega tožilca v predkazenskem postopku. V osrednjem delu naloge je obravnavan pojem in temeljne značilnosti pogojne odložitve kazenskega pregona (razvoj, uporaba, kriteriji instituta, vrsta in izbira nalog, postopek, pravice oškodovanca, ...). Predstavljene so posebnosti rabe tega instituta pri mladoletnikih. Pogojna odložitev kazenskega pregona je institut kazenskega postopka, ko sme državni tožilec za določena kazniva dejanja s soglasjem oškodovanca odložiti kazenski pregon, če je osumljenec pripravljen ravnati po navodilih državnega tožilca in izpolniti določene naloge, s katerimi se zmanjšajo ali odpravijo škodljive posledice kaznivega dejanja. v nalogi je opravljena pravna analiza določil ZKP o odložitvi kazenskega pregona in Splošnih navodil za enotno uporabo določb 162. člena Zakona o kazenskem postopku o odložitvi kazenskega pregona. Tej analizi slovenske kazensko procesne zakonodaje sledi primerjava nemške pravne ureditve odvračanja kazenskega pregona v nemškem Zakonu o kazenskem postopku. Med alternativnimi oblikami kazenskega pregona državni tožilci pogosto uporabljajo tudi institut poravnavanja, zato je v delu opredeljena tudi razmejitev med pogojno odložitvijo kazenskega pregona ter poravnavanjem. Na podlagi teoretične obravnave je nato opravljena še analiza uspešnosti uporabe instituta pogojne odložitve kazenskega pregona v slovenski tožilski praksi, prednosti in slabosti tega instituta, hkrati so podani predlogi za izboljšanje in večjo uporabo instituta v prihodnosti.
Keywords: Načelo oportunitete, konsenzualnost, Zakon o kazenskem postopku, kaznivo dejanje, pogojna odložitev kazenskega pregona, državni tožilec, oškodovanec, osumljenec.
Published: 18.11.2016; Views: 2486; Downloads: 174
.pdf Full text (464,33 KB)

7.
VLOGA DRŽAVNEGA TOŽILCA IN POLICIJE V PREDKAZENSKEM POSTOPKU
Petra Žel, 2014, undergraduate thesis

Abstract: Predkazenski postopek je tisti postopek, ki ima velik vpliv kasneje na kazenski postopek, zato dejanja opravljena v tem postopku odločilno vplivajo na njegov potek in organizacijo. V diplomski nalogi bom zato predstavila kdo so ključni procesni subjekti, ki najbolj zaznamujejo delo v predkazenskem postopku ter kakšno je sodelovanje med njimi. Eden izmed najpomembnejših organov je delovanje kriminalistične policije. Policija je največkrat prva, ki pride v stik z določenim kaznivim dejanjem, zato je pomembna njena aktivnost in angažiranost pri odkrivanju le tega. Njene naloge in cilji so vsekakor usmerjeni k zbiranju takšnih podatkov in obvestil, s katerimi bi policija zbrala dovolj takšnih dokazov, ki dosegajo tako stopnjo verjetnosti, da je določena oseba storila določeno kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, da lahko državni tožilec na podlagi pridobljenih podatkov policije in svojih ugotovitev sproži kazenski pregon. Pri opravljanju svojih nalog, pa se tako kot policija in državni tožilci srečujejo z vrsto pomanjkljivosti in nedoslednosti, ki jih določa Zakon o kazenskem postopku, zato se v praksi pojavlja veliko dilem in vprašanj, ki poskušajo spremeniti dosedanjo ureditev zakona in s tem izboljšati sodelovanje med tema dvema organoma.
Keywords: predkazenski postopek, policija, državni tožilec, Zakon o kazenskem postopku
Published: 22.12.2014; Views: 1957; Downloads: 335
.pdf Full text (290,25 KB)

8.
SPORAZUM O PRIZNANJU KRIVDE
Sara Vanovšek, 2014, undergraduate thesis

Abstract: Diplomska naloga predstavlja institut - sporazum o priznanju krivde, ki je bil v slovenski pravni red uveden v okviru novele K, Zakona o kazenskem postopku - ZKP-K, ki se je začela uporabljati 15. maja 2012. Na začetku nas v nalogo vpelje zgodovinski pregled tega instituta, kjer je predstavljeno kako in kdaj se je ta institut pojavil v zgodovini. V nadaljevanju pa naloga predstavi sodobno ureditev sporazuma o priznanju krivde, najprej v tujini – v Združenih državah Amerike, Nemčiji, Bosni in Hercegovini, v nadaljevanju pa se z analizo literature in mnogimi članki iz revije Pravna praksa in Zbornikoma iz 3. in 4. Konference kazenskega prava in kriminologije, osredotoči na predstavitev instituta v slovenskem pravu. Diplomska naloga pa se dotakne tudi slovenske pravne prakse s tega področja in za konec predstavi primer, v katerem je bil uporabljen institut sporazuma o priznanju krivde.
Keywords: Sporazum o priznanju krivde, kazensko pravo, zgodovina, tujina, Zakon o kazenskem postopku z novelo K, pravna praksa.
Published: 19.12.2014; Views: 1607; Downloads: 304
.pdf Full text (582,90 KB)

9.
SPORAZUM O PRIZNANJU KRIVDE SLOVENSKEGA IN SRBSKEGA KAZENSKEGA POSTOPKA V TEORIJI IN PRAKSI
Aleksandar Kokerić, 2014, undergraduate thesis

Abstract: Sporazum o priznanju krivde je za kontinentalne pravne sisteme relativno mlad, neznan institut ter posledično ne tako uveljavljen v praksi kazenskega prava in kazenskega procesa. Zaradi tega ga je treba dobro in podrobno analizirati. Kot predstavnici evro kontinentalnih pravnih sistemov ga je Republika Srbija v svoj kazensko pravni sistem implementirala leta 2006, ampak je začel veljati šele leta 2009; medtem ko ga je Republika Slovenija uvedla leta 2011, veljavnost pa je začela v začetku leta 2012. V diplomskem delu bodo predstavljene pozitivne in negativne lastnosti instituta ugotovljene iz sodne prakse držav, odkoder institut izvira, ter držav, ki so institut transplantirale v svoje kazensko pravne sisteme. Podana bo kritika in ugotovljene neskladnosti s temeljnimi načeli kontinentalnega kazenskega procesa in temeljnimi ustavnimi pravicami. Prav tako bodo predstavljene zakonske ureditve sporazuma o priznanju krivde v Republiki Sloveniji in Republiki Srbiji. Prikazana bodo mnenja iz prakse o institutu sporazuma o priznanju krivde ter koristne pozitivne lastnosti, ki se kažejo v hitrem in učinkovitem kazenskem procesu, hkrati pa razkrijejo temeljna vprašanja ustavnosti.
Keywords: sporazum o priznanju krivde, kazenski postopek, pravna načela, kontinentalni pravni sistem, Republika Slovenija, Republika Srbija, Zakon o kazenskem postopku, ustavne pravice 
Published: 15.12.2014; Views: 1152; Downloads: 105
.pdf Full text (2,27 MB)

10.
RETROSPEKTIVA NOVEL ZAKONA O KAZENSKEM POSTOPKU
Katja Zakšek, 2014, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo zajema predstavitev novel Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju: ZKP), ki so temeljito spremenile naš mešani model kazenskega postopka. V prvem delu bom predstavila ZKP, ki je stopil v veljavo 1.1.1995 in je veljal le kot prehodna rešitev. ZKP je bil od samega nastanka do danes že dvanajstkrat spremenjen in dopolnjen, zato se bom v drugem delu diplomskega dela osredotočila na vsako posamezno novelo zakona, ki je vsaka zase prinesla vrsto novosti na področje kazenskega procesnega prava. Zaradi obsežnosti novel bom poudarila zgolj bistvene spremembe in dopolnitve ZKP. V okviru predstavitve posameznih novel zakona bom navedla tudi razloge, ki so privedli do parcialnih sprememb, predvsem odločbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije (v nadaljevanju: Ustavno sodišče RS), katerih posledica je bila uskladitev ZKP z Ustavo Republike Slovenije (v nadaljevanju: Ustava RS). V zadnjem delu bom predstavila tudi nekatere sporne rešitve zadnje novele Zakona o kazenskem postopku Republike Hrvaške (v nadaljevanju: ZKP RH), sprejete 29.11.2013, ki kaže na občutljivost urejanja procesnopravne materije. V samem zaključku bom prikazala vpliv številnih sprememb in novosti, uvedenimi z novelami zakona, na podobo našega kazenskega postopka.
Keywords: Zakon o kazenskem postopku, novele Zakona o kazenskem postopku, model kazenskega postopka, odločbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije, Zakon o kazenskem postopku Republike Hrvaške.
Published: 02.12.2014; Views: 1287; Downloads: 333
.pdf Full text (1,31 MB)

Search done in 0.3 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica