Search the digital library catalog

Abstract: Različni avtorji različno opredeljujejo krizo podjetja. Če posplošimo, bi lahko rekli, da je kriza neugodno, nezaželeno in kritično stanje v podjetju, nastalo tako zaradi zunanjih kakor tudi notranjih vzrokov in neposredno ogroža njegov obstoj. Podjetja se vsakodnevno srečujejo s problemi, katerim se ni moč izogniti, vendar pa jih lahko napovemo ali vsaj nekatere med njimi. Vzroki, ki privedejo podjetje v krizo so torej notranji in/ali zunanji. Velikokrat sta za krizno situacijo kriva finančni management in poslovodstvo, ki nima dovolj dobrega nadzora nad računovodstvom in financami ali pa ima neprimeren stil vodenja podjetja. Na nastanek krize lahko prav tako vplivajo zunanji dejavniki, kot so npr. spremembe v panogi, splošna gospodarska kriza in posledično zmanjšanje investicij. Zato pa je zelo pomembno, da vodstvo podjetja spozna simptome in vzroke krize dovolj hitro oziroma pravočasno, da podjetje ne zaide v še hujše težave ali na koncu celo v stečaj. Poznamo različne vrste kriz in tudi avtorji jih različno opredeljujejo. Lahko jih opredelimo glede na plačilno sposobnost, glede na jakost krize, glede na njeno obvladljivost, glede na ogroženost podjetniških ciljev ipd.. Vsaka kriza se mora razviti v naslednjo fazo, kar pomeni, da pride do njene razrešitve ali do propada podjetja. Do razrešitve krize pa se lahko pride tudi s prisilno poravnavo. Prisilna poravnava je ukrep, s katerim se dolžniku omogoči trajno izboljšanje finančnega položaja in nemoteno nadaljevanje poslovanja. Torej z uvedbo postopka prisilne poravnave, katerega posledica je zmanjšanje oziroma odložitev plačila zapadlih obveznosti do upnikov, se ekonomsko-finančno stanje podjetja lahko tudi dolgoročno utrdi. Prisilna poravnava je sestavljena iz predhodnega in glavnega postopka. Začne se z njenim predlogom, postopek pa začne teči, ko je s strani sodišča izdan sklep o začetku postopka prisilne poravnave. Dolžnik mora h predlogu prav tako predloži načrt finančnega prestrukturiranja podjetja. Da se postopek prisilne poravnave lahko izpelje, se morajo z njim strinjati upniki. Najslabši možen scenarij za izhod iz krize je propad podjetja oziroma stečaj. Za stečaj se je potrebno odločiti takrat, ko druge oblike reševanja podjetja več ne pridejo v poštev. S stečajem dosežemo to, da neko podjetje, ki prinaša izgubo, čim prej ustavimo. Predlog za začetek stečajnega postopka lahko vloži dolžnik, upnik ali osebno odgovorni družbenik. Nahajamo se v obdobju recesije in finančne težave v podjetjih so skorajda neizbežne. Tudi gradbeno podjetje MTB, d.o.o. se je spopadlo s finančnimi težavami. Zaradi neuspešnega poslovanja, ki ima svoje izvore v skrajno neugodnih razmerah, v katerem deluje gradbeništvo, in ki ne zagotavlja več pozitivnega denarnega toka, so se v podjetju zelo hitro povečale obveznosti in sicer tako iz financiranja kakor tudi iz poslovanja. Vedno večje obveznosti, so začele povzročati vedno večjo plačilno nesposobnost in podjetje ni videlo druge možnosti, kot da je 31.3.2010 vložilo predlog za začetek postopka prisilne poravnave. Upniki so v mesecu dni po objavi oklica morali prijaviti svoje terjatve, dne 14.9.2010 pa so bili pozvani h glasovanju o prisilni poravnavi. 28.10.2010 je bila prisilna poravnava nad podjetjem MTB, d.o.o. sprejeta s 83,41 odstotki. Družba se je v nadaljnjem poslovanju v izredno težkih pogojih trudila, da bi poslovali likvidno, a ko so se poplačale obveznosti iz financiranja je nastajala izguba. Podjetje je izvajalo tudi nekatere ukrepe iz Načrta finančnega prestrukturiranja, a vse to ni bilo dovolj. Kasneje podjetje več ni imelo druge rešitve, kot da vloži predlog o začetku stečajnega postopka. Dne 21.3.2011 je sodišče izdalo sklep o stečaju podjetja MTB, d.o.o..
Keywords: Ključne besede: kriza, kriza podjetje, gradbeništvo, prisilna poravnava, stečaj, finančno prestrukturiranje, Zakon o finančnem prestrukturiranju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, …
Published in DKUM: 23.05.2012; Views: 2776; Downloads: 289
Full text (1,61 MB)