1. Postopek preventivnega prestrukturiranjaPeter Papež, 2017, master's thesis Abstract: Postopek preventivnega prestrukturiranja je sodni postopek, ki ga ureja Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP). Postopek se vodi z namenom, da se dolžniku, za katerega je verjetno, da bo v obdobju enega leta postal insolventen, omogoči, da na podlagi sporazuma o finančnem prestrukturiranju izvede ustrezne ukrepe prestrukturiranja svojih finančnih obveznosti in druge ukrepe finančnega prestrukturiranja, ki so potrebni za odpravo vzrokov, zaradi katerih bi dolžnik lahko postal insolventen. Domneva se, da obstaja verjetnost za obstoj insolventnosti, če z začetkom postopka soglašajo upniki, ki skupaj dosegajo najmanj trideset odstotkov vseh finančnih terjatev do dolžnika. Magistrsko delo podrobno predstavlja postopek preventivnega prestrukturiranje s pomočjo in na podlagi zakonskih določb ZFPPIPP, sodne prakse, sporazuma o finančnem prestrukturiranju, Slovenskih načel prestrukturiranja dolgov v gospodarstvu in predstavitev ureditve postopka preventivnega prestrukturiranja na ravni Evropske unije, prav tako pa vključuje primerjavo z ureditvami držav članic, zunajsodnim prestrukturiranjem in prisilno poravnavo. Magistrsko delo je napisano tako, da bralcu na razumljiv in sistematičen način predstavlja obravnavano tematiko postopka preventivnega prestrukturiranja.
Keywords: postopek preventivnega prestrukturiranja, preventivno prestrukturiranje, sporazum o finančnem prestrukturiranju, načela finančnega prestrukturiranja, Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, ZFPPIPP
Published in DKUM: 13.11.2017; Views: 2897; Downloads: 467
 Full text (833,41 KB) |
2. PRESTRUKTURIRANJE Z IZČLENITVIJO NA PRIMERU DRUŽBE XPavlina Kirbiš, 2016, master's thesis Abstract: Družbe se odločajo za postopek prestrukturiranja z izčlenitvijo iz različnih razlogov. Najpogosteje so ti razlogi krepitev fokusa poslovne strategije, del načrta združitve/prevzema, izboljšanje pretoka informacij in pridobitev boljšega dostopa do kapitalskih trgov ali pa zaradi upoštevanja direktiv kot v našem primeru družba X. Veliko je takšnih družb, ki se za postopek prestrukturiranja z izčlenitvijo odločijo zaradi kratkoročne in dolgoročne plačilne nesposobnosti.
V teoretičnem delu magistrskega dela smo najprej opredelili krizo družb in njene značilnosti. Krizo smo opredelili in predstavili njene vrste, simptome in opozorilna znamenja krize na katera morajo biti družbe in njihovi nadrejeni pozorni, da bi jih lahko pravočasno zaznali in pravilno ukrepali. Nadalje smo predstavili pravni vidik izčlenitve in primerjavo med slovensko zakonodajo in zakonodajo Evropske unije na področju izčlenitve. V nadaljevanju teoretičnega dela smo predstavili metodo prestrukturiranja. Opredelili smo koncept prestrukturiranja in vlogo, predstavili načrt finančnega prestrukturiranja in opisali kaj vse je potrebno za učinkovito izvedbo prenove podjetja s postopkom prestrukturiranja. Predstavili smo vsebino izčlenitvenega postopka.
V empiričnem delu smo predstavili in proučili postopek prestrukturiranja z izčlenitvijo na primeru družbe X, d.d. Družbo smo predstavili in opredelili pojem družbe. Opisali smo razloge za spreminjanje organizacije, vrste sprememb v njej in zaporedje dogodkov pred nastopom krize. Prestrukturiranje z izčlenitvijo smo na praktičnem primeru proučili, predstavili vzroke za izčlenitev družbe, zapisali pozitivne posledice le tega in predstavili izčlenjeno družbo- podjetje XY, d.o.o. V empiričnem delu smo primerjali postopek izčlenitve v Sloveniji, Evropski uniji in na Kitajskem. Zapisali smo temeljne razlike in podobnosti v postopku izčlenitve med njimi.
Ugotovili smo, da je postopek izčlenitve postopek, ki se uporablja tako v Sloveniji, v Evropski uniji in tudi na Kitajskem. Postopka se je potrebno lotiti zelo skrbno in natančno, saj je analiza in skrbna priprava gradiva vpliva na uspešnost postopka. Za družbo postopek prestrukturiranja z izčlenitvijo predstavlja pomembno prelomnico v njegovem poslovanju in pomembno vpliva na poslovanje družbe in njen nadaljnji obstoj.
Keywords: kriza v družbi, postopek prestrukturiranja z izčlenitvijo, izčlenitev, Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, Zakon o gospodarskih družbah, družba X, d.d., družba XY, d.o.o.
Published in DKUM: 26.10.2016; Views: 1312; Downloads: 261
Full text (1,27 MB) |
3. DELO STEČAJNIH UPRAVITELJEV TER POOBLAŠČENIH OCENJEVALCEV VREDNOSTI V LUČI ZAKONODAJE ZFPPIPPAna Dvoršak, 2015, master's thesis Abstract: V magistrskem delu bo predstavljeno delo stečajnih upraviteljev in pooblaščenih ocenjevalcev vrednosti, predvsem v postopkih zaradi insolventnosti. Ko je govora o stečajnih upraviteljih, je njihova vloga, kljub temu, da je izjemno zahtevna in obsežna, zelo jasno opredeljena v Zakonu o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju. Naloga stečajnega upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti je ključnega pomena za uspešno izpeljan postopek. Zgodba pri pooblaščenih ocenjevalcih vrednosti je nekoliko drugačna, saj sta matična zakona, ki urejata to področje, dva, in sicer Zakon o sodiščih in Zakon o revidiranju. Tudi pooblaščeni ocenjevalci vrednosti odigrajo pomembno vlogo v postopkih zaradi insolventnosti, saj posedujejo strokovno znanje, ki je ključnega pomena za uspešno izvedene postopke.
V prvem delu magistrskega dela se bomo najprej dotaknili razlage nekaj osnovnih pojmov za lažje razumevanje nadaljnje materije, ki je predmet obravnave. Podrobneje bosta predstavljena delo in vloga stečajnih upraviteljev, ločeno v postopku prisilne poravnave in stečajnem postopku. Prav tako bo govora o nadzoru nad ustreznim opravljanjem dela stečajnih upraviteljev.
V drugem delu bo več govora o pooblaščenih ocenjevalcih vrednosti. Na tem mestu slovenska zakonodaja ni tako enotna kot pri stečajnih upraviteljih, saj poznamo dve vrsti ocenjevalcev vrednosti, kar bo v nadaljevanju predstavljeno posebej. Tudi v zvezi s pooblaščenimi ocenjevalci vrednosti bo govora o njihovem delu in vlogi v postopku prisile poravnave ter stečajnem postopku.
Keywords: stečajni upravitelj, pooblaščeni ocenjevalec vrednosti, sodni cenilec, stečajni postopek, prisilna poravnava, postopki zaradi insolventnosti, Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, Zakon o sodiščih, Zakon o revidiranju
Published in DKUM: 05.07.2016; Views: 2905; Downloads: 414
Full text (1,49 MB) |
4. Prenova slovenske insolvenčne zakonodaje z novelo ZFPPIPP-E s poudarkom na prisilni poravnavi - primerjava z ZDA, Nemčijo in HrvaškoKarina Vajnhandl, 2016, undergraduate thesis Abstract: Slovenija se je znašla v krizi, ki je povečala število postopkov zaradi insolventnosti. Pokazala se je potreba po noveliranju Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) iz leta 2008, zato je nastala novela ZFPPIPP-E, ki bistveno vpliva na ohranitev zdravega dela gospodarstva, poenostavitev postopkov zaradi insolventnosti ter krepi vlogo upnikov. Z uvedbo novega instituta poenostavljene prisilne poravnave daje možnost manjšim in mikro podjetjem ter samostojnim podjetnikom za izvedbo prisilne poravnave, ki bo cenejša in hitrejša. Novela je v členu 1.a napovedala rešitve v zvezi s predinsolvenčnim postopkom, ki bi jih predstavili v povsem novem Zakonu o sistemski razdolžitvi. Gospodarstvo se s tovrstno rešitvijo ni strinjalo in je začelo opozarjati na potrebo po uporabniški prijaznosti, razumljivosti in berljivosti zakona. Zato so se pravni strokovnjaki in sodstvo odločili za vnovične spremembe v okviru obstoječe insolvenčne zakonodaje (ZFPPIPP-F). Bistvene spremembe, ki jih je novela prinesla so: postopek preventivnega prestrukturiranja, načelo absolutne prednosti, nova pravila za finančno prestrukturiranje velikih in srednjih družb ter črtanje praga zahtevanega poplačila.
Keywords: insolventnost, Zakon o finančnem poslovanju in prisilnem prenehanju, prisilna poravnava, poenostavljena prisilna poravnava, izvensodno prestrukturiranje.
Published in DKUM: 13.04.2016; Views: 1365; Downloads: 186
Full text (685,88 KB) |
5. STEČAJ PODJETNIKA: ANALIZA SLOVENSKE UREDITVE Z VIDIKA POLITIKE NOVIH PRILOŽNOSTI PO SMERNICAH EVROPSKE UNIJESara Magister, 2014, undergraduate thesis Abstract: V pričujočem diplomskem delu v okviru instituta osebnega stečaja, obravnavam stečaj podjetnika, ki ga je uvedel leta 2007 sprejeti Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) in ga analiziram z vidika politike novih priložnosti po smernicah Evropske unije. Politika nove priložnosti je usmerjena predvsem v spodbujanje držav, da zagotovijo, tako z zakonodajo, kot tudi s samim ”vzdušjem” in osveščenostjo v podjetniškem okolju, čim hitrejše okrevanje propadlih podjetnikov in čim lažji zagon oz. začetek “na novo”. Takšna politika skuša prekiniti vsesplošno negativno miselnost in stigmo stečajnih postopkov. Potrebno je poudariti, da omenjene smernice nikakor ne odstopajo od temeljnega smisla postopka osebnega stečaja. V osebnem stečaju se zasledujeta dva interesa, interes upnikov, katerim naj se omogoči enakomerno poplačilo njihovih terjatev, na drugi strani pa interes dolžnikov, ki jim je potrebno omogočiti ponovno zaživitev v gospodarskem in socialnem smislu. Smernice Evropske unije skušajo insolvenčnim zakonodajam približati prav omenjeni drugi namen osebnega stečaja in za njegovo uresničitev podajajo različne predloge preventivne in kurativne narave. Na prvi pogled se zdi, da Slovenija s svojo insolvenčno zakonsko ureditvijo , zlasti z možnostjo odpusta dolga in nadaljevanjem poslovanja znotraj postopka osebnega stečaja, popolnoma sledi priporočilom Evropske komisije in daje podjetnikom, ki so se znašli v postopku osebnega stečaja, novo priložnost, a praksa na drugi strani vseeno pokaže, da ostala slovenska zakonodaja pogosto deluje precej “zaviralno” do teh oseb in jih spravlja v težji položaj. Prav tako lahko v praksi oviro novemu začetku predstavlja tudi sama narava in potek stečajnega postopka. Slednje se odraža predvsem v dolgotrajnosti samih stečajnih postopkov, glede na zakonsko ureditev po ZFPPIPP, kot tudi v problematiki druge gospodarske zakonodaje, ki predvsem v praksi deluje diskriminatorno do subjektov v stečajnem postopku (npr. Zakon o javnih naročilih). V diplomski nalogi tudi na kratko opisujem kako je institut osebnega stečaja urejen v tujini, na koncu diplomske pa predstavim možne smernice za naprej.
Keywords: Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, osebni stečaj, politika novih priložnosti, nadaljevanje poslovanja, odpust obveznosti
Published in DKUM: 12.02.2015; Views: 2281; Downloads: 385
Full text (1,17 MB) |
6. REŠEVANJE PODJETJA S POMOČJO POSTOPKA POENOSTAVLJENE PRISILNE PORAVNAVESergej Senič, 2014, master's thesis Abstract: Finančna kriza postaja vse bolj pereč problem današnjih časov, s katerim se srečujejo številni gospodarski subjekti. Podjetja bi morala biti vedno pripravljena na finančne težave, pravočasno zaznati znake krize ter se nanje uspešno odzivati, da bi se lahko rešila globljih finančnih težav. Vzroki, ki pripeljejo podjetja v krize, so različni, nastopijo lahko v okolju samem, med podjetji ali v podjetju, prav tako pa je več načinov reševanja teh problemov.
Ko podjetje zaide v krizo ter postane nelikvidno in kapitalsko neustrezno, se mora odločiti za enega izmed naslednjih dveh glavnih postopkov zaradi insolventnosti: za postopek prisilne poravnave ali za ukinitev družbe s postopkom stečaja. Stečaji so najslabša oblika poplačila upnikov in pomenijo hkrati uničenje vrednosti za lastnike kapitalskih deležev, delavce, upnike, poslovne partnerje, potrošnike in tudi za državo. Najugodnejša rešitev tako za dolžnike kakor tudi za upnike je prisilna poravnava, seveda če ima podjetje za njeno izvedbo ustrezne pogoje.
Maja 2013 je parlament sprejel predlog novega stečajnega zakona, ki je uvedel institut poenostavljene prisilne poravnave, ki do takrat v našem pravnem sistemu ni obstajal. Uvedba tega instituta je pomembna zato, da se bodo mikro ter mala podjetja in samostojni podjetniki pogosteje odločali za prisilno poravnavo. Vstopni pogoji za te subjekte so omiljeni, kar pripelje do cenejšega, hitrejšega in pogostejšega postopka finančnega prestrukturiranja.
V magistrski nalogi smo želeli na konkretnem primeru podjetja X prikazati vzroke za nastanek insolventnosti ter podrobnosti tega postopka, podati kompleksnost priprave načrta finančnega prestrukturiranja in poudariti, kako pomembno je, da se ta izdela strokovno, natančno in da je sprejemljiv tako za dolžnika kot za upnike.
Prav tako smo želeli s tem zaključnim delom poslovodstvu podjetja X predstaviti najugodnejšo rešitev za podjetje. Po preučitvi stanja dolžnika smo ugotovili, da je najbolj smiselno uporabiti postopek poenostavljene prisilne poravnave.
Na podlagi rezultatov magistrske naloge lahko potrdimo, da je poenostavljena prisilna poravnava najboljša rešitev za nastalo finančno krizo v podjetju X. Učinki poenostavljene prisilne poravnave bi bili izredno pozitivni in večplastni. Stečaj podjetja bi namreč pomenil ukinitev oziroma smrt samega podjetja. Če obstaja možnost prestrukturiranja poslovanja, je za dolžnika bolje, da se odloči za prisilno poravnavo in ohrani delovanje podjetja ter se tako izogne številnim nadaljnjim problemom. Prav tako pa so upniki v tem primeru v boljšem položaju, saj se njihove terjatve poplačajo v večji meri, kot bi se v postopku stečaja, ohranijo pa se lahko tudi nadaljnji poslovni odnos s kupci.
Keywords: kriza, poenostavljena prisilna poravnava, stečaj, Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, načrt finančnega prestrukturiranja.
Published in DKUM: 28.01.2015; Views: 2899; Downloads: 377
Full text (748,60 KB) |
7. NOVOSTI PRISILNE PORAVNAVE PO ZFPPIPP-F NA PRIMERU PODJETJA MERKUR D.D.Andreja Grobelnik, 2014, master's thesis Abstract: Podjetja, ki zaidejo v finančne težave in postanejo kratkoročno in dolgoročno plačilno nesposobna, imajo na razpolago prisilno poravnavo ali stečajni postopek. Stečajni postopek pomeni konec obstoja oz. delovanja podjetja, prisilna poravnava pa predstavlja njegovo preživetje.
V teoretičnem delu magistrske naloge smo najprej opredelili krizo podjetja in pomen tega, da podjetje nenehno spremlja svoje poslovanje, da pravočasno zazna prve znake krize, saj le tako lahko pravočasno uvede potrebne ukrepe za rešitev iz krize. V nasprotnem primeru se lahko zgodi, da podjetje zaide v stečaj. Nadalje predstavljamo novosti prisilne poravnave po ZFPPIPP-F, ki je uvedla kar nekaj novosti. Njena bistvena novost je postopek preventivnega prestrukturiranja, ki omogoča podjetju, da lahko to prestrukturiranje izvede že v fazi, ko insolventnost še ni nastopila. Novela ZFPPIPP-F je uvedla tudi dva nova ukrepa, in sicer da se lahko podjetje prestrukturira z izčlenitvijo novih družb ter prestrukturira zavarovane terjatve. Predstavljamo tudi vsebino načrta finančnega prestrukturiranja ter sam postopek prisilne poravnave od uvedbe do zaključka.
V empiričnem delu pa smo proučevali novosti prisilne poravnave po ZFPPIPP-F ter njihove učinke na primeru podjetja Merkur d.d., ki je v zadnjem predlogu prisilne poravnave predlagala izvedbo izčlenitve zdravega dela na dve novoustanovljeni družbi, to sta Merkur trgovina d.d. in Merkur nepremičnine d.d. Nad družbo Merkur d.d. se bo po izvedbi izčlenitve začel stečajni postopek.
Ugotovili smo, da je prisilna poravnava zelo zahteven sodni postopek, ki se ga je potrebno lotiti zelo skrbno in natančno, saj za podjetje predstavlja še zadnjo možnost, preden se nad njim začne izvajati stečajni postopek.
Keywords: kriza podjetja, prisilna poravnava, novosti ZFPPIPP-F, finančno prestrukturiranje, Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju.
Published in DKUM: 27.01.2015; Views: 2863; Downloads: 1763
Full text (1,39 MB) |
8. POENOSTAVLJENA PRISILNA PORAVNAVAAjda Lesjak, 2013, undergraduate thesis Abstract: Poenostavljena prisilna poravnava je institut, ki do pred kratkim v našem pravnem sistemu še ni obstajal. Ko je parlament, maja 2013, odločno sprejel predlog novega stečajnega zakona, se je to spremenilo. Pred tem Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju instituta poenostavljene prisilne poravnave torej ni urejal.
V našem pravnem sistemu je na področju insolvenčnega prava urejena prisilna poravnava, kot eden izmed dveh glavnih postopkov zaradi insolventnosti. Druga vrsta insolvenčnega postopka je stečajni postopek.
Preden je stopil v veljavo Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, so insolvenčno področje urejali predvsem trije zakoni, in sicer: Zakon o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji, Zakon o finančnem poslovanju podjetij in Zakon o gospodarskih družbah. Prav tako v nobenem izmed teh zakonov ni bil urejen institut poenostavljene prisilne poravnave.
Vlada Republike Slovenije je že leta 2011 začela s pripravo Predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju. Predlog je bil torej pred kratkim sprejet, kar pomeni, da smo dobili novelo Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju. Novela uzakonja institut male oziroma poenostavljene prisilne poravnave, ki predstavlja veliko prednost za samostojne podjetnike in mikro podjetja ter rešitev na področju finančnega prestrukturiranja.
Keywords: Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, Novela Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, prisilna poravnava, poenostavljena prisilna poravnava, finančno prestrukturiranje.
Published in DKUM: 22.08.2013; Views: 13334; Downloads: 1362
Full text (369,02 KB) |
9. REŠEVANJE KRIZE V MALIH IN SREDNJIH PODJETJIHMartin Dobovišek, 2012, undergraduate thesis Abstract: Trenutna gospodarska in finančna kriza, združena lastniška in menedžerska funkcija, neučinkovita izraba časa, pomanjkanje znanja na področju vodenja in strateških odločitev, nezadosten vir finančnih sredstev in premalo strokovnega kadra so značilnosti, ki so za mala in srednje velika podjetja lahko razlog za propad.
Veliko podjetij poseže po stečajnem postopku, veliko pa se jih skuša rešiti z zunaj sodno poravnavo ali postopkom prisilne poravnave.
Medtem ko je prisilna poravnava zakonsko urejen sodni postopek, pa se pri prostovoljni poravnavi upniki sami dogovorijo z dolžnikom in poizkušajo doseči kompromis. Kadar je dolžnikov več, se morajo s sprejetimi sklepi strinjati prav vsi, a so pri tem prosti, kako se bodo dogovorili in uredili medsebojne terjatve in obveznosti, saj tukaj v nasprotju s prisilno poravnavo ni določeno, koliko se dolg sme znižati, koliko let se bo odplačeval in podobno.
Reševanje krize v podjetju s postopkom prisilne poravnave je zahtevno in terja od managementa dobro poznavanje realnega finančnega stanja podjetja, veliko pripravljenost na spremembe, strokovnost, doslednost in znanje. Podjetja se morajo postopka lotiti natančno in strokovno ob upoštevanju kogentnih zakonskih predpisov, kajti le tako lahko upajo na realizacijo začrtanih ciljev in na uspeh.
Lahko pa se zgodi, da dolžnik kljub potrjeni prisilni poravnavi svojih znižanih obveznosti še vedno ni sposoben izpolniti, takrat navadno sledi stečaj.
Stečajni postopek predstavlja izhod iz krize podjetja, ne sicer v smislu revitalizacije celotnega stečajnega dolžnika, saj bo slednji s stečajem prenehal, nedvomno pa v smislu možnosti ohranjanja zdravih jeder, (kar omogoča institut prodaje premoženja stečajnega dolžnika, ki je poslovna celota). Insolvenčno pravo, za razliko od stečajnega prava, želi ohraniti zdrava jedra z dobrimi programi in kadri, ki so lahko podlaga za nov podjetniški začetek. Sanacijske rešitve je treba domisliti in sprejeti v gospodarskih subjektih, sodišča pa nadzorujejo postopke. Najpomembnejše načelo insolvenčnega prava je takojšnje in hitro ukrepanje pri insolventnosti oziroma nelikvidnosti. Finančno prestrukturiranje predstavlja celoto ukrepov, ki se izvedejo, da bi dolžnik postal kratkoročno in dolgoročno plačilno sposoben (ukrep finančnega prestrukturiranja).
Keywords: kriza, sanacija, izvensodna poravnava, prisilna poravnava, finančno prestrukturiranje, stečaj, Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju.
Published in DKUM: 28.11.2012; Views: 2486; Downloads: 362
Full text (326,58 KB) |
10. IZPODBIJANJE PRAVNIH DEJANJ STEČAJNEGA DOLŽNIKA PO ZFPPIPPDanijel Purnat, 2011, undergraduate thesis Abstract: Dandanes, ko se v gospodarstvu tolerira poslovanje podjetij na samem robu njihovega propada, je nastop insolventnosti pri nekaterih subjektih neizogiben pojav. Zato je insolventnost in v večini primerov temu posledičen stečaj dolžnika, najbolj tipično tveganje, s katerim se sooča vsak upnik. Eno temeljnih načel insolvenčnega prava je načelo paritete oziroma načelo enakega obravnavanja upnikov, po katerem je treba v postopkih zaradi insolventnosti vse upnike, ki so v razmerju do insolventnega dolžnika v enakem položaju, obravnavati enako. Stečajni dolžnik oziroma poslovodstvo zato ne sme skleniti nobenega pravnega posla ali opraviti drugega pravnega dejanja, ki bi pomenilo kršitev obveznosti enake obravnave upnikov in sicer že od trenutka, ko postane insolventen. Eden od instrumentov zagotavljanja enake obravnave upnikov že pred začetkom stečajnega postopka so tudi pravila o izpodbijanju pravnih dejanj stečajnega dolžnika, ki jih vsebujejo 269. do 278. člen Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju. V diplomskem delu analiziram ureditev izpodbijanja pravnih dejanj stečajnega dolžnika po ZFFPIPP in ob tem izpostavljam spremembe v primerjavi s prejšnjo ureditvijo po ZPPSL.
Keywords: Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, stečaj, izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika, obdobje izpodbojnosti, predpostavke izpodbijanja, izpodbojna tožba, izpodbijanje v postopku osebnega stečaja.
Published in DKUM: 14.12.2011; Views: 6694; Downloads: 961
Full text (784,81 KB) |
