| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 7 / 7
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
PRAVICE OSEB Z DUŠEVNIMI MOTNJAMI S POUDARKOM NA PRAVICAH V POSTOPKU ZDRAVLJENJA OZIROMA OBRAVNAVE BREZ PRIVOLITVE
Katja Fratina, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Osebe z duševnimi motnjami so ranljiva skupina, saj zaradi vpliva duševnih motenj na njihovo mišljenje, zaznavanje, razsodnost, obnašanje, odločanje, ipd. niso sposobni sprejemati odločitev, kaj je v njihovem interesu in varovati svojih pravic. Te osebe so zaradi duševnih motenj stigmatizirane in diskriminirane, kar vpliva na kršenje njihovih pravic. Zato mednarodni in nacionalni pravni akti določajo pravice, ki jim pripadajo in njihovo varstvo. Še posebej so varovane pravice oseb z duševnimi motnjami v postopku zdravljenja brez privolitve, ki posega v pravico do prostovoljnega zdravljenja in pravico do osebne svobode. Zdravljenje brez privolitve mora imeti podlago v ustavi, zakon mora določiti natančne pogoje, odredi se s sodno odločbo in zagotovljena morata biti sodni nadzor in sodno varstvo. Zakon o duševnem zdravju je celovito določil pravice oseb z duševnimi motnjami ter njihovo varstvo, največ pozornosti pa je posvečene postopkom zdravljenja oziroma obravnave brez privolitve.
Keywords: Osebe z duševnimi motnjami, duševne motnje, zdravljenje brez privolitve, stigmatizacija, diskriminacija, pravice, Zakon o duševnem zdravju.
Published: 25.05.2010; Views: 2828; Downloads: 556
.pdf Full text (1,57 MB)

2.
DUŠEVNO ZDRAVJE IN ČLOVEKOVE PRAVICE
Tim Košak, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Problematika duševnih bolezni je stara toliko kot človek. Skozi zgodovino so se ljudje različno odzivali do tovrstne problematike, je pa žal jasno viden enak z nevednostjo in s strahom prežet pogled na duševne bolnike skozi različna obdobja zgodovine. Tak pogled je omogočal razčlovečenje bolnikov in kršenje vseh obstoječih človekovih pravic. Težko je podati enotno definicije duševnega zdravja, v vsakem primeru pa gre za težave duha, ki so pogosto vezane tudi na zunanje okoliščine in tudi na stanje telesa. Danes bolnike ščitijo različne organizacije, mednarodni in nadnacionalni predpisi, pri čemer ima v Evropi zelo pomembno vlogo Evropska konvencija o človekovih pravicah, pa tudi same države preko ustave in ostale zakonodaje. Slovenija še pred kratkim ni imela ustrezno urejene zakonodaje na tem področju. Po tem, ko je ustavno sodišče razveljavilo določbe Zakona o nepravdnem postopku, je Slovenija leta 2008 le dobila zakon, ki naj bi celovito in izčrpno določal pravice in dolžnosti na področju duševnega zdravja. Hkrati je prišlo tudi do spremembe kazenske zakonodaje, ki po mnenju mnogih ni ustrezno usklajena z zakonodajo na področju duševnega zdravja. Zakon o duševnem zdravju prinaša potrebno zakonsko podlago, za bolj učinkovito in pravilno zdravljenje bolnikov, s seboj pa prinaša tudi veliko površnosti, malomarnosti in pomanjkanja strokovne podlage. Kljub temu, da prinaša nujne in dobronamerne spremembe, ki jih pozdravljajo delavci, bolniki in svojci, je premalo inovativen, njegova vsebina pa zastarela, saj je zakonodajalec na sprejetje čakal kar 15 let. Ker zakon nalaga ravnanja, ki jih je praktično le težko ali nemogoče uresničiti, podvaja vloge in naslovnike spravlja v nerešljive situacije, obstaja s strani strokovne javnosti že zdaj veliko pobud za njegove spremembe.
Keywords: Ključne besede: duševno zdravje, definicija in pojmovanje duševnega zdravja, zgodovina norosti, pravno varstvo nasploh in v Evropi, Evropska konvencija o človekovih pravicah, duševno zdravje v Sloveniji, usklajenost kazenske zakonodaje z zakonodajo na področju duševnega zdravja, Zakon o duševnem zdravju, postopek hospitalizacije brez privolitve bolnika.
Published: 30.06.2010; Views: 4221; Downloads: 785
.pdf Full text (630,28 KB)

3.
Sprejem pacienta z duševno motnjo na oddelek psihiatrije
Melanija Kovačič, 2010, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu smo predstavili sprejem pacienta z duševno motnjo na oddelek psihiatrije ter vlogo medicinske sestre pri sprejemu. Izpostavili smo najpogostejše duševne bolezni, ki so razlog za sprejem pacienta na oddelek psihiatrije, timsko obravnavo pacienta ter komunikacijo medicinske sestre s pacientom ob sprejemu. Pomembno etično in pravno vprašanje je že sama hospitalizacija in zdravljenje proti volji, ter fizično oviranje pacienta. Pacient, ki je sprejet proti volji, ima določene pravice in dolžnosti, ki jih je potrebno upoštevati, zato smo predstavili tudi pravice pacienta, etične dileme ter določila Zakona o duševnem zdravju, ki se nanašajo na postopke samega sprejema. Želeli smo ugotoviti, kako pomembna je komunikacija med medicinsko sestro in pacientom in katere so aktivnosti v zdravstveni negi ob sprejemu pacienta z duševno motnjo. Ker si zakonodaja prizadeva omogočati strokovno obravnavo pacienta, me je zanimalo, katere novosti in kakšne spremembe, glede sprejema pacienta z duševno motnjo prinaša Zakon o duševnem zdravju. Uporabili smo deskriptivno metodo dela, ter metodi analize in sinteze domače in tuje literature. Ugotovili smo, da ima komunikacija v psihiatrični zdravstveni negi velik pomen, saj je ena od osnovnih orodij zdravstvene nege bolnika z duševno motnjo. Delo z bolnikom je povezano s stalno komunikacijo, ki je del poklicnega delovanja medicinske sestre in terapevtsko sredstvo za pomoč bolniku. Namenjena je predvsem zadovoljevanju bolnikovih potreb, saj preko nje zaznavamo bolnikovo enkratnost, jo upoštevamo in se nanjo odzivamo. Pomembna in bistvena sprememba, ki jo prinaša Zakon o duševnem zdravju, je zagovorništvo in pravica do zastopnika, ki se pojavlja tam, kjer je najbolj potreben - v kriznem stanju in pri prisilni hospitalizaciji. Zastopnik deluje izključno v korist in za zaščito pravic, svoboščin in interes ljudi, ki bodo v obravnavi.
Keywords: Ključne besede: duševna motnja, sprejem pacienta, zdravstvena nega, komunikacija v zdravstveni negi, strokovni tim, pacientove pravice, zakon o duševnem zdravju.
Published: 17.11.2010; Views: 4216; Downloads: 752
.pdf Full text (834,56 KB)

4.
PROCESNI VIDIK PRISILNE HOSPITALIZACIJE PO ZAKONU O DUŠEVNEM ZDRAVJU
Špela Gorjup, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo je nastalo po sprejetju novega zakona - Zakona o duševnem zdravju, na področju prisilne hospitalizacije oseb z duševnimi motnjami. Zaradi nasprotovanj med strokovnjaki iz področja medicine in prava, je bil dolgo pričakovani področni zakon sprejet šele po 15 letih medsebojnih usklajevanj. V diplomskem delu je poudarek na postopku prisilne hospitalizacije ter seznanitvi z alternativnimi ukrepi in instituti, ki jih je prinesel nov zakon. Predstavljena je prejšnja zakonodaja na tem področju, odločba Ustavnega sodišča iz leta 2003, ki je ugotovila protiustavnost določb o prisilni hospitalizaciji v ZNP in navsezadnje sedanja zakonodaja. Uporabljena je zaporedna preučitev in predstavitev področja prisilne hospitalizacije, saj je namen raziskovanja ugotoviti, ali sedanji zakon optimalno ureja področje, ali so kljub dolgoletnim usklajevanjem nastale pravne praznine in ali bi bile potrebne kakršnekoli spremembe oz. dopolnitve novega zakona.
Keywords: Zakon o duševnem zdravju, odločba Ustavnega sodišča, pravni viri prisilne hospitalizacije, duševna motnja, zgodovina psihiatrije, nujni postopek, predlagalni postopek, pogoji za prisilno hospitalizacijo, zastopnik, pomanjkljivosti Zakona o duševnem zdravju
Published: 22.09.2011; Views: 4625; Downloads: 544
.pdf Full text (465,40 KB)

5.
Zakonska ureditev duševnega zdravja v Sloveniji
Boštjan Rajšp, 2011, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu je predstavljena zakonska ureditev duševnega zdravja v Sloveniji. Posebno poglavje je namenjeno Zakonu o duševnem zdravju in novostim, ki jih je prinesel. Podrobneje je predstavljena pravica do zastopnika, posebni varovalni ukrepi, načrt zdravljenja, sprejem na zdravljenje s privolitvijo, sprejem na zdravljenje brez privolitve na podlagi sklepa sodišča ter postopek sprejema v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda. Uporabljena je deskriptivna metoda dela, kjer je s pomočjo domače in tuje strokovne literature predstavljena zakonodaja na področju duševnega zdravja v Sloveniji in državah Evropske unije. Kot primer dobre prakse je s pomočjo že narejene interne študije predstavljen Projekt varovani oddelek iz Socialno varstvenega zavoda Hrastovec. Predstavljene so strokovne službe, ki izvajajo svoje delo na varovanem oddelku s poudarkom na službi zdravstvene nege. Podrobneje je predstavljen sprejem in odpust stanovalca na oziroma iz varovanega oddelka socialno varstvenega zavoda. Na primeru dobre prakse iz Socialno varstvenega zavoda Hrastovec je prikazano, da se upoštevajo vsa določila iz Zakona o duševnem zdravju ter da je zdravstvena nega zelo pomemben člen pri obravnavi stanovalcev.
Keywords: Ključne besede: duševno zdravje, psihiatrična zdravstvena nega, zakon o duševnem zdravju, varovani oddelek.
Published: 06.01.2012; Views: 2621; Downloads: 436
.pdf Full text (509,03 KB)

6.
VLOGA MANAGEMENTA PRI UVELJAVLJANJU PRAVIC OSEB Z MOTNJAMI V TELESNEM IN DUŠEVNEM RAZVOJU
Anja Lešnik, 2014, master's thesis

Abstract: POVZETEK Zakon o pacientovih pravicah in Zakon o duševnem zdravju sta zelo pomembni listini, ki bi ju morali poznati vsi zaposleni v socialnovarstvenih ustanovah oziroma vsi, ki se ukvarjajo z osebami z motnjo v telesnem in duševnem razvoju. Vsi skupaj bi si morali prizadevati za stalno boljši standard pacientov in s tem tudi njihovih pravic. Vemo, da se bomo morali za to truditi zelo dolgo časa, vendar bi moral biti del managementa v vsaki neprofitni organizaciji usmerjen v vpeljevanje novitet s področja pacientovih pravic in dolžnosti, saj se mora vsak pacient intudi vsak zaposleni, ki s pacienti dela, zavedati pomena pravic. V teoretičnem delu magistrskegadela smo predstavili relevantno literaturo s področja Zakona o pacientovih pravicah, Zakona o duševno motenih, Mednarodne konvencije o varovanju in spodbujanju pravic in dostojanstva invalidov, s poudarkom na duševno motenih. Pregledali smo literaturo o managementu in vodenju ter vplivu managementa na kakovost zdravstvenih storitev z izboljšanim seznanjanjemz Zakonom o pravicah pacientov z motnjo v telesnem in duševnem razvoju. Predstavili smo tudiCenter za usposabljanje, delo in varstvo Črna na Koroškem. V drugem, empiričnem delu magistrskega dela smo predstavili rezultate raziskave, ki smo jo izvajali maja letos v Centru za usposabljanje, delo in varstvo Črna na Koroškem v celotnem delovnem kolektivu. Anketnih vprašalnikov niso izpolnili vsi zaposleni, saj jih je kar nekaj odklonilo sodelovanje, nekaj pa je bilo tudi neustrezno rešenih anketnih vprašalnikov, zato smo jih zavrgli. Vprašalnik je bil sestavljen iz 24 vprašanj. Raziskati smo želeli seznanjenost zaposlenih v Centru za usposabljanje, delo in varstvo Črna na Koroškem s pravicami oseb z motnjami v telesnem in duševnem razvoju, s katerimi se vsakodnevno srečujejo. Rezultati so pokazali, da je s pravicami seznanjena slaba polovica zaposlenih.
Keywords: Zakon o pacientovih pravicah, Zakon o duševnem zdravju, management, osebe z motnjo v telesnem in duševnem razvoju
Published: 18.07.2014; Views: 1151; Downloads: 136
.pdf Full text (1,73 MB)

7.
Obravnava pacienta z duševno motnjo v nadzorovani obravnavi
Manuela Rotar, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Dandanes se z duševno motnjo srečuje veliko ljudi in njihovo število z vsakim letom narašča, saj na razvoj duševne motnje vplivajo različni dejavniki. Oseba s hudo in ponavljajočo se duševno motnjo ima možnost obravnave v nadzorovani obravnavi, ki se izvaja na osnovi sklepa sodišča in je pod nadzorom psihiatrične bolnišnice. Obravnava poteka v skladu z načrtom nadzorovane obravnave izven psihiatrične bolnišnice, v domačem okolju osebe. V diplomskem delu smo predstavili posebnosti in prednosti obravnave ter najpogostejše duševne motnje, ki se obravnavajo v nadzorovani obravnavi. Poudarili smo tudi pogoje, ki morajo biti izpolnjeni za zdravljenje, in ugotavljali, ali obstajajo pomanjkljivosti in slabosti vodenja bolnika v okviru nadzorovane obravnave. Pri pisanju diplomskega dela smo uporabili deskriptivno metodo dela. Podatke smo pridobili na osnovi že obstoječih pisnih virov domače in tuje strokovne literature. Ugotovili smo, da so najpogosteje obravnavane duševne motnje v nadzorovani obravnavi shizofrenija, trajne blodnjave motnje, shizoafektivna motnja, bipolarna afektivna motnja in ponavljajoča se depresivna motnja. Ker nadzorovana obravnava poteka v domačem okolju, pripomore k izboljšanju funkcionalnih sposobnosti in k večji samozavesti obravnavanega bolnika. Po drugi strani pa obravnava poseže v bolnikove pravice, glede prostovoljnega zdravljenja oziroma obravnave.
Keywords: Zakon o duševnem zdravju, nadzorovana obravnava, skupnostna obravnava, koordinator nadzorovane obravnave, huda in ponavljajoča se duševna motnja.
Published: 04.06.2018; Views: 618; Downloads: 98
.pdf Full text (929,58 KB)

Search done in 0.21 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica