Search the digital library catalog

Abstract: Na področju psihiatričnega zdravljenja je opaziti trend večje avtonomije odločanja duševnih bolnikov, saj je izrednega pomena dejstvo, da mora tudi ta kategorija bolnikov ohraniti možnost soodločanja, če ne celo samoodločanja o njihovem zdravljenju. In ravno pri ukrepih kot je neprostovoljna hospitalizacija, je pomembno bolnika v največji možni meri, ki ga seveda njegovo zdravstveno stanje dopušča, pritegniti v postopek in mu zagotoviti vse pravice, ki izhajajo tako iz domačih kakor tudi tujih pravnih aktov. Posebna pozornost in skrb v sklopu zakonodaje o duševnem zdravju, se torej na podlagi varstva osebnostnih pravic duševno bolnega, namenja ukrepu namestitve brez privolitve, ki pomeni tudi omejitev ustavno zagotovljenih pravic. Slovenska pravna ureditev je bila na področju duševnega zdravja vse do uveljavitve Zakona o duševnem zdravju v primerjavi z večino zahodnih in vzhodnoevropskih držav, ki so že zdavnaj na novo pravno uredile področje ravnanja z duševno motenimi posamezniki, pomanjkljiva in zastarela. Pravice in položaj pacienta po sprejemu v psihiatrične bolnišnice, so bili pravno neurejeni, in tako tudi ni bilo konkretno določeno, kako se izvaja zdravljenje duševnih bolnikov, ki temu morda nasprotujejo. ZDZdr je v skladu z ustavnopravnimi izhodišči in zahtevami iz nekaterih mednarodnih dokumentov celovito uredil področje duševnega zdravja. Zakon je temelj za celostno obravnavo oseb z psihičnimi težavami, saj vzpodbuja interdisciplinarni pristop, in opredeljuje osnovna izhodišča za vzpostavitev mreže izvajalcev programov in storitev za duševno zdravje. Poleg tega je ZDZdr uredil različne postopke neprostovoljne namestitve, tako prisilno namestitev v psihiatrično bolnišnico, kot v socialno varstveni zavod na varovani oddelek. Z institutom nadzorovane obravnave ter obravnave v skupnosti kot alternativnima ukrepoma je zakon vzpostavil pravni okvir za dolgoročno zasnovano varstvo duševnega zdravja. Kakorkoli, šele čas in praksa bosta dejansko pokazala morebitno potrebo po spremembah in izpopolnitvah le-tega.
Keywords: namestitev brez privolitve, duševna motnja, duševni bolnik, Zakon o duševnem zdravju, pravice bolnika, alternativa namestitvi brez privolitve.
Published in DKUM: 21.02.2023; Views: 677; Downloads: 53
Full text (561,71 KB)

Abstract: POVZETEK Zakon o pacientovih pravicah in Zakon o duševnem zdravju sta zelo pomembni listini, ki bi ju morali poznati vsi zaposleni v socialnovarstvenih ustanovah oziroma vsi, ki se ukvarjajo z osebami z motnjo v telesnem in duševnem razvoju. Vsi skupaj bi si morali prizadevati za stalno boljši standard pacientov in s tem tudi njihovih pravic. Vemo, da se bomo morali za to truditi zelo dolgo časa, vendar bi moral biti del managementa v vsaki neprofitni organizaciji usmerjen v vpeljevanje novitet s področja pacientovih pravic in dolžnosti, saj se mora vsak pacient intudi vsak zaposleni, ki s pacienti dela, zavedati pomena pravic. V teoretičnem delu magistrskegadela smo predstavili relevantno literaturo s področja Zakona o pacientovih pravicah, Zakona o duševno motenih, Mednarodne konvencije o varovanju in spodbujanju pravic in dostojanstva invalidov, s poudarkom na duševno motenih. Pregledali smo literaturo o managementu in vodenju ter vplivu managementa na kakovost zdravstvenih storitev z izboljšanim seznanjanjemz Zakonom o pravicah pacientov z motnjo v telesnem in duševnem razvoju. Predstavili smo tudiCenter za usposabljanje, delo in varstvo Črna na Koroškem. V drugem, empiričnem delu magistrskega dela smo predstavili rezultate raziskave, ki smo jo izvajali maja letos v Centru za usposabljanje, delo in varstvo Črna na Koroškem v celotnem delovnem kolektivu. Anketnih vprašalnikov niso izpolnili vsi zaposleni, saj jih je kar nekaj odklonilo sodelovanje, nekaj pa je bilo tudi neustrezno rešenih anketnih vprašalnikov, zato smo jih zavrgli. Vprašalnik je bil sestavljen iz 24 vprašanj. Raziskati smo želeli seznanjenost zaposlenih v Centru za usposabljanje, delo in varstvo Črna na Koroškem s pravicami oseb z motnjami v telesnem in duševnem razvoju, s katerimi se vsakodnevno srečujejo. Rezultati so pokazali, da je s pravicami seznanjena slaba polovica zaposlenih.
Keywords: Zakon o pacientovih pravicah, Zakon o duševnem zdravju, management, osebe z motnjo v telesnem in duševnem razvoju
Published in DKUM: 18.07.2014; Views: 2093; Downloads: 425
Full text (1,73 MB)

Abstract: Diplomsko delo je nastalo po sprejetju novega zakona - Zakona o duševnem zdravju, na področju prisilne hospitalizacije oseb z duševnimi motnjami. Zaradi nasprotovanj med strokovnjaki iz področja medicine in prava, je bil dolgo pričakovani področni zakon sprejet šele po 15 letih medsebojnih usklajevanj. V diplomskem delu je poudarek na postopku prisilne hospitalizacije ter seznanitvi z alternativnimi ukrepi in instituti, ki jih je prinesel nov zakon. Predstavljena je prejšnja zakonodaja na tem področju, odločba Ustavnega sodišča iz leta 2003, ki je ugotovila protiustavnost določb o prisilni hospitalizaciji v ZNP in navsezadnje sedanja zakonodaja. Uporabljena je zaporedna preučitev in predstavitev področja prisilne hospitalizacije, saj je namen raziskovanja ugotoviti, ali sedanji zakon optimalno ureja področje, ali so kljub dolgoletnim usklajevanjem nastale pravne praznine in ali bi bile potrebne kakršnekoli spremembe oz. dopolnitve novega zakona.
Keywords: Zakon o duševnem zdravju, odločba Ustavnega sodišča, pravni viri prisilne hospitalizacije, duševna motnja, zgodovina psihiatrije, nujni postopek, predlagalni postopek, pogoji za prisilno hospitalizacijo, zastopnik, pomanjkljivosti Zakona o duševnem zdravju
Published in DKUM: 22.09.2011; Views: 6114; Downloads: 741
Full text (465,40 KB)

Abstract: Problematika duševnih bolezni je stara toliko kot človek. Skozi zgodovino so se ljudje različno odzivali do tovrstne problematike, je pa žal jasno viden enak z nevednostjo in s strahom prežet pogled na duševne bolnike skozi različna obdobja zgodovine. Tak pogled je omogočal razčlovečenje bolnikov in kršenje vseh obstoječih človekovih pravic. Težko je podati enotno definicije duševnega zdravja, v vsakem primeru pa gre za težave duha, ki so pogosto vezane tudi na zunanje okoliščine in tudi na stanje telesa. Danes bolnike ščitijo različne organizacije, mednarodni in nadnacionalni predpisi, pri čemer ima v Evropi zelo pomembno vlogo Evropska konvencija o človekovih pravicah, pa tudi same države preko ustave in ostale zakonodaje. Slovenija še pred kratkim ni imela ustrezno urejene zakonodaje na tem področju. Po tem, ko je ustavno sodišče razveljavilo določbe Zakona o nepravdnem postopku, je Slovenija leta 2008 le dobila zakon, ki naj bi celovito in izčrpno določal pravice in dolžnosti na področju duševnega zdravja. Hkrati je prišlo tudi do spremembe kazenske zakonodaje, ki po mnenju mnogih ni ustrezno usklajena z zakonodajo na področju duševnega zdravja. Zakon o duševnem zdravju prinaša potrebno zakonsko podlago, za bolj učinkovito in pravilno zdravljenje bolnikov, s seboj pa prinaša tudi veliko površnosti, malomarnosti in pomanjkanja strokovne podlage. Kljub temu, da prinaša nujne in dobronamerne spremembe, ki jih pozdravljajo delavci, bolniki in svojci, je premalo inovativen, njegova vsebina pa zastarela, saj je zakonodajalec na sprejetje čakal kar 15 let. Ker zakon nalaga ravnanja, ki jih je praktično le težko ali nemogoče uresničiti, podvaja vloge in naslovnike spravlja v nerešljive situacije, obstaja s strani strokovne javnosti že zdaj veliko pobud za njegove spremembe.
Keywords: Ključne besede: duševno zdravje, definicija in pojmovanje duševnega zdravja, zgodovina norosti, pravno varstvo nasploh in v Evropi, Evropska konvencija o človekovih pravicah, duševno zdravje v Sloveniji, usklajenost kazenske zakonodaje z zakonodajo na področju duševnega zdravja, Zakon o duševnem zdravju, postopek hospitalizacije brez privolitve bolnika.
Published in DKUM: 30.06.2010; Views: 5679; Downloads: 1025
Full text (630,28 KB)