1. Problemi in dileme pri obdavčitvi dohodkov iz kapitala, s poudarkom na obrestihJerneja Šisernik, 2018, master's thesis Abstract: Magistrsko delo obsega problematiko in dileme pri obdavčitvi dohodkov iz kapitala, s poudarkom na obrestih. V uvodu sem se opredelila do samega davčnega sistema v Republiki Sloveniji ter podrobno opisala samo davčno obveznost zavezancev za davek ter način izpolnitve le-te. Nadalje sem predstavila, kako so po Zakonu o dohodnini (v nadaljevanju ZDoh-2) davčno obravnavani dohodki fizičnih oseb. Predmet obdavčitve dohodnine so namreč vsi dohodki fizične osebe, ki so bili pridobljeni oziroma doseženi v enem davčnem letu, ki je enako koledarskemu letu. Za lažje razumevanje same vsebine sem predstavila pojem rezidentstva Republike Slovenije, ki predstavlja v sistemu obdavčitve z dohodnino odločilno dejstvo, saj le-ta zavezanca zaradi določenega statusa (rezidentstva, državljanstva) ali vira dohodka opredeljuje kot plačnika davka oz. zavezanca za sam davek. Zaradi obdavčitve rezidenta po načelu »svetovnega dohodka«, dolžan je namreč plačati davek za dohodke z virom v in izven Slovenije, se prav pogosto zgodi, da je zavezanec za davek strožje obravnavan. Ob izplačilu enega samega dohodka, sta le-tega obdavčili dve državi. Posledice takšnega dvojnega obdavčenja so države želele zajeziti predvsem s sprejetjem mednarodnih pogodb o izogibanju dvojnega obdavčenja, podpisnica mnogih je tudi Republika Slovenija.
V nadaljevanju magistrskega dela sem se opredelila do dohodkov iz kapitala, katerih kategorija so tudi obresti. Le-te sem kot prvo kategorijo dohodkov iz kapitala še bolj sprecifično opisala. Uvodoma sem naštela obresti, ki so zakonsko taksativno navedene, saj so le-te obresti podvržene obdavčenju z dohodnino. Obdavčljive obresti so namreč splošno opredeljene kot vsako nadomestilo, ki ne predstavlja vračila glavnice iz finančno dolžniškega razmerja, vključno z nadomestili za tveganje ali za zmanjšanje vrednosti glavnice iz finančno dolžniškega razmerja zaradi inflacije. Dohodki iz kapitala se za razliko od ostalih kategorij dohodkov fizičnih oseb ne vključujejo več v letno dohodninsko napoved, niti se ne več vštevajo v letno davčno osnovo za izračun dohodnine, ker se izračunana in plačana dohodnina od teh dohodkov šteje za dokončni davek. Ti dohodki se obdavčujejo po proporcionalni stopnji, ki je načeloma 25 odstotna, in brez upoštevanja vseh davčnih olajšav.
V tem jedru magistrskega dela sem natančneje raziskala različne davčne osnove, ki so podlaga za nadaljno obdavčitev obresti. Le-te so za posamezne vrste obresti precej različne, identična jim je zgolj davčna stopnja. V osrednjem delu naloge sem se posvetila tudi načinu izpolnitve davčne obveznosti iz naslova obdavčitve obresti, saj ZDoh-2 uzakonja dva različna načina izpolnjevanja le-te oz. samega izračuna in načina plačila davka za davčnega zavezanca. Na koncu sledi še podrobnejša analiza posameznih vrst obresti, kot obdavčljivih dohodkov po Zdoh-2 ter razprava glede morebitnih razlik ali izjem med njimi ter takšen vpliv ima morebiti to na samo davčno obravnavo.
Keywords: Zakon o dohodnini, dohodki fizičnih oseb, obdavčitev fizičnih oseb, dohodnina, davek, dohodki iz kapitala, obresti kot dohodek fizične osebe
Published in DKUM: 03.07.2018; Views: 1738; Downloads: 279
 Full text (1,18 MB) |
2. PROBLEMATIKA NA PODROČJU DAVKA OD DOBIČKA IZ KAPITALA PRI ODSVOJITVI NEPREMIČNINSergeja Sotošek, 2016, undergraduate thesis Abstract: Davek od dobička iz kapitala je nedvomno eden pomembnejših virov državnih prihodkov v Sloveniji in držav Evropske unije. Njegova velikost je odvisna od več dejavnikov, kot so stopnja davka, vrste obdavčitve ter števila oprostitev.
V diplomskem delu sem se omejila le na predstavitev davka od dobička iz kapitala pri odsvojitvi nepremičnin in problematiko, ki se pri obdavčitvi s tem davkom največkrat izpostavi. Zavezanci za ta davek so lahko le fizične osebe. Osnovni pravni predpis, ki opredeljuje in ureja davek od dobička iz kapitala je Zakon o dohodnini (ZDoh-2), ki se uporablja od 1. 1. 2007. Po tem zakonu se dobiček iz kapitala definira kot dobiček, dosežen z odsvojitvijo kapitala, torej tudi z odsvojitvijo nepremičnin. Skupaj z novelo Zakona o dohodnini (ZDoh-1) iz leta 2005, je uvedel novost, na podlagi katere se ta davek ne vključujejo več v letno davčno osnovo oziroma dohodninsko napoved, saj se izračunana in plačana dohodnina od navedenih dohodkov šteje za dokončni davek. Obdavčujejo se torej cedularno. Obdavči se vsak donos posebej, z dohodnino po proporcionalni stopnji. Le-ta je 25 % in brez upoštevanja davčnih olajšav. Obdavčuje se le odsvojitev nepremičnine, pridobljene po datumu 1. 1. 2002, ne glede na to, ali je bila nepremičnina odsvojena v spremenjenem ali nespremenjenem stanju. Za odsvojitev kapitala se šteje vsaka odsvojitev, kot na primer prodaja kapitala oziroma nepremičnine, dajanje nepremičnine v dar ali zamenjava nepremičnine. Kot davčna osnova se šteje razlika, pridobljena med vrednostjo zemljišča ob odsvojitvi, zmanjšano za stroške odsvojitve, in vrednostjo zemljišča ob pridobitvi, povečano za stroške pridobitve.
Ker je obdavčitev z davkom od dobička iz kapitala dokaj kompleksna zadeva, prihaja na tem področju do različnih težav in nejasnosti, ki se kažejo predvsem: v zahtevni določitvi vrednosti nepremičnin v času njene pridobitve ali odsvojitve; v določitvi časa pridobitve nepremičnine na podlagi pravnomočnih sodnih odločb oziroma sklepov o dedovanju; pri težavah z oprostitvijo davka od dobička iz kapitala zavezancu, ki je odsvojil nepremičnino v kateri je imel prijavljeno stalno prebivališče zadnja 3 leta pred odsvojitvijo; pri neupoštevanju cenitev investicijskih vlaganj v nepremičnino; pri določitvi časa pridobitve nepremičnine na podlagi priposestvovanja. Zato sem tej problematiki posvetila posebno poglavje, ker sem jo razvrstila po tematskih sklopih in njihove rešitve podprla s pomočjo veljavne pravne ureditve s tega področja, kar naj bi pripomoglo k bolj učinkovitemu pobiranju davkov in zaupanju zavezancev v davčno ureditev.
Keywords: Zakon o dohodnini, davek od dobička iz kapitala, nepremičnine, fizične osebe, davčna osnova, davčna stopnja.
Published in DKUM: 18.11.2016; Views: 1618; Downloads: 160
Full text (1,27 MB) |
3. DAVČNE OLAJŠAVE FIZIČNIH OSEB PRI DOHODNINI V PRIMERJAVI Z NEKATERIMI DRŽAVAMI EUAnja Korošec, 2014, undergraduate thesis Abstract: Obdavčitev je sistem obveznih prispevkov, ki jih država pobere od fizičnih oseb ter podjetij z namenom zagotoviti potrebne javne dobrine ter storitve. Kot v večini držav po svetu, je tudi v Sloveniji plačevanje davkov temeljna dolžnost vseh davčnih zavezancev. Na drugi strani pa imajo le ti tudi določena upravičenja, ki ustvarjajo ravnovesje v davčnem pravnem sistemu. Eno izmed temeljnih upravičenj v davčnem pravu, so davčne olajšave.
Dohodnina je davek od dohodkov fizičnih oseb in predstavlja pomemben vsakoletni prihodek v državni proračun. Gre za neposredno obliko obdavčitve. Glede na trenutno šibko gospodarsko stanje Republike Slovenije, za marsikoga davčna obveznost predstavlja veliko breme. Tako so davčne olajšave institut, ki omejujejo davčni pritisk, ter so pomembne iz socialnega ter ekonomskega vidika. Njihova funkcija je zmanjševanje davčne osnove ali znižanje že obstoječe davčne obveznosti.
Večino olajšav, ki jih vsebuje slovenski Zakon o dohodnini, so prisotne tudi v zakonodajah drugih članic Evropske Unije. Slovenija zaostaja na področju davčnih olajšav, saj jih ima v primerjavi z ostalimi državami manj, in le te niso tako razvite in sodobne. Tako v Avstriji, Nemčiji ter Veliki Britaniji se zavedajo pomena olajšav ter ostalih ugodnosti za davčnega zavezanca, že zaradi privabljanja tujcev, ter tako dodatnega dohodka ki je na razpolago za obdavčitev. Državi bi moral biti cilj povečati svoj krog zavezancev, kar pa je mogoče s pomočjo davčne prijaznosti.
Pravna podlaga davčnih olajšav v Sloveniji dohodnino je Zakon o dohodnini, ki omogoča splošno olajšavo, osebna olajšavo, posebno osebno olajšavo, posebno olajšavo za vzdrževane družinske člane, olajšavo za rezidente držav članic EU ter olajšavo za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje.
Točni zneski olajšav za Slovenijo so določeni v Pravilniku o določitvi olajšav in lestvice za odmero dohodnine za leto 2014.
Keywords: Davek, dohodnina, Zakon o dohodnini, davčne olajšave, davčni zavezanec, obdavčljivi dohodek, davčna stopnja
Published in DKUM: 18.12.2014; Views: 2416; Downloads: 405
Full text (520,80 KB) |
4. PRIMERJAVA OBDAVČENJA DOHODKOV PREBIVALSTVA V SLOVENIJI IN AVSTRIJI S POUDARKOM NA DOHODKU IZ ZAPOSLITVETadeja Knežar, 2011, undergraduate thesis Abstract: Skozi vsebino diplomske naloge spoznavamo, kaj dejansko je dohodnina in kako pomemben je sistem, ki je nekako primerljiv s tujimi državami, in sama možnost obdavčenja mednarodnega dohodka. Vsi moramo namreč pravično plačevati dohodnino in s tem pomagati polniti državno blagajno, če se smem tako izraziti.
Z ukinitvijo meje in prostim pretokom delovne sile pride do izraza konvencija v izogib dvojnega obdavčenja, kajti če državi ne bi imeli tega sporazuma, bi moral zavezanec upoštevati zakonodajo obeh držav, ki pa sta različni. Tako pa na podlagi bilateralne pogodbe med državama določijo, kako se določena oseba obravnava. Te pogodbe se sklepajo predvsem z namenom odpravljanja mednarodne dvojne obdavčitve in preprečevanja davčnih utaj.
Skozi diplomsko nalogo spoznavamo, da je dohodnina davek od dohodkov fizičnih oseb, ter da jo ureja Zakon o dohodnini, po letu 2007 ZDoh-2, predhodno pa ZDoh-1. Kot je iz tega razvidno, je bil naš davčni sistem že deležen nekaj sprememb, in glede na to, da je naša država še dokaj mlada, jih lahko pričakujemo še nekaj.
Davčna reforma v letu 2007 je prinesla, poleg zmanjšanja števila davčnih razredov na tri razrede, še eno pozitivno spremembo. S to spremembo so postali »prijaznejši« za zavezanca. Zavezancem ni več potrebno vlagati dohodninske napovedi, ampak nam davčni organ sam posreduje informativni izračun, ki ga le pregledamo in javimo morebitne nepravilnosti.
S spremembami se Slovenija želi približati davčnemu sistemu drugih držav EU in pri tem je upoštevano dejstvo, da je vsaka država drugačna in da poenotenega sistema ni mogoče doseči. Vendar pa menim, da, ne glede na to, kakšna bo naslednja reforma, nikoli ne bodo zadovoljni vsi, saj se zavezanci ne zavedamo, zakaj plačujemo dohodnino. Naj zaključim z mislijo Franklina Roosevelta, ki pravi: »davki so ne nazadnje dolg, ki ga plačujemo za privilegij, da smo del organizirane družbe«.
Keywords: dohodnina, davčni zavezanec, viri dohodnine, davčne stopnje, akontacija dohodnine, davčne olajšave, sporazum o izogibanju dvojnega obdavčenja, Zakon o dohodnini in njegove spremembe.
Published in DKUM: 13.07.2011; Views: 3680; Downloads: 257
Full text (462,62 KB) |
