1. Islam kot nacionalistični instrument odpora proti percipirani dominaciji ZahodaDragan Potočnik, Primož Šterbenc, 2023, review article Abstract: Zahodne kolonialne sile so skozi 19. stoletje zasedle šibkejši muslimanski svet in med svojo vladavino izvajale za muslimane travmatične politike. Čeprav so do prve polovice 20. stoletja muslimanske države dobile formalno neodvisnost, pa večji del muslimanov meni, da Zahod z neokolonialnimi politikami še vedno vlada svetu islama. Takšno prepričanje najbolj ustvarjajo neposredni vojaški posegi Zahoda. Muslimani so se percipirani podrejenosti najprej poskušali upirati s pomočjo sekularnega arabskega nacionalizma, po letu 1967 pa se je kot nacionalistični instrument odpora uveljavil islam. Dogajanja v odnosu med muslimanskim svetom in Zahodom po letu 1967, predvsem radikalizacijo muslimanov, je mogoče razlagati z uporabo socioloških konceptov kulturne obrambe, religijskega nastopa in kozmične vojne. Keywords: muslimanski svet, Zahod, neokolonializem, islam, religijski nacionalizem, radikalizacija Published in DKUM: 11.10.2024; Views: 0; Downloads: 1 Link to file |
2. OKOLIŠČINE, KI SO PRIVEDLE DO IZGRADNJE IN RUŠITVE BERLINSKEGA ZIDUKatja Strmljan, 2013, undergraduate thesis Abstract: Ob koncu druge svetovne vojne je bilo najbolj pereče mednarodno vprašanje prav vprašanje Nemčije. Zavezniki so po vojni Nemčijo razdelili na štiri okupacijske cone, glavno mesto Berlin pa na štiri sektorje. V letu 1949 sta nato nastali dve ločeni nemški državi, na zahodni strani je nastala ZRN s parlamentarno demokracijo po vzoru zahoda, na vzhodu pa je pod vplivom Sovjetske zveze nastala NDR, ki je kmalu po nastanku začela z izgradnjo ljudske demokracije po vzoru Sovjetske zveze. V diplomski nalogi se sprašujemo predvsem po okoliščinah, ki so vodstvo NDR leta 1961 privedle do tega, da so zgradili berlinski zid in ga nato v letu 1989 porušili.
Številni Vzhodni Nemci so se že pred postavitvijo zidu odločili za prebeg na zahod, saj v NDR zaradi načrtne izgradnje socializma in s tem povezanega planskega gospodarstva niso videli svoje prihodnosti. Prebegi na zahod so močno načenjali živce takratnega voditelja NDR Walterja Ulbrichta in ogrožali gospodarstvo ter posledično obstoj države. Izgradnjo zidu je vodstvo SED opravičevalo z idejo o zaščito pred sabotažo, vohunstvom in agresijo z zahoda, toda zid je bil zgrajen izključno iz enega razloga – za obrambo države pred svojimi državljani, ki so želeli na zahod. S postavitvijo zidu se je število prebegov močno zmanjšalo, kljub temu so nekateri še vedno poskušali.
Za padec zidu je bil odločilnega pomena nov potovalni zakon, s katerim je vzhodnonemško vodstvo svojim državljanom dovolilo potovanje na zahod. 9. novembra 1989 je na tisoče Berlinčanov zahtevalo odprtje meje, številni so splezali na zid in ga začeli rušiti. Prav množičnost ljudi je bila tista, zaradi katere so stražarji na meji popustili in spustili ljudi skozi. Keywords: Ulbricht, Berlinski zid, prebegi na zahod, Nemška demokratična republika, Zvezna republika Nemčija, Honecker Published in DKUM: 01.02.2021; Views: 1028; Downloads: 118 Full text (723,29 KB) |
3. Vloga religije v spletu družbenih dejavnikov terorističnih napadov v FrancijiKsenja Draškovič, 2019, master's thesis Abstract: V zadnjih nekaj desetletjih je predvsem v Zahodnem svetu prišlo do izrazitega porasta terorističnih napadov, ki jih lahko neposredno povežemo z gibanjem radikalnega islamizma. Namen pričujočega magistrskega dela je bil izdelati celovito sociološko analizo družbenih vzrokov versko motiviranih terorističnih napadov v zahodnih državah enaindvajsetega stoletja, pri čemer smo se posebej osredotočili na vlogo religije in na teroristične napade v Franciji. Na osnovi obsežnega pregleda teoretičnih in empiričnih znanstvenih prispevkov smo ugotovili, da značilnosti islama kot religije predstavljajo le enega izmed številnih dejavnikov, ki so ključni za razumevanje radikalnega islamizma in njegovega odnosa do Zahoda oziroma za razumevanje družbenih ozadij terorističnih napadov. Enega takih ključnih dejavnikov predstavlja zgodovina konfliktov med Zahodom in muslimanskim svetom. Pomembno vlogo igrajo tudi nekatere značilnosti neoliberalega kapitalizma, ki so prispevale k neugodnemu položaju muslimanskih priseljencev v Franciji in v nekaterih drugih zahodnih državah. Med značilnostmi modernih družb se za razlago radikalnega islamizma kot pomembna izkaže tudi sorazmerno visoka pogostost psihosocialnih problemov posameznikov v smislu odtujenosti ter težav pri ustvarjanju in ohranjanju življenjskega smisla. Ideologija radikalnega islamizma lahko v takšnem svetu posamezniku, še posebej če je ta družbeno marginaliziran in ima pogoste stike z islamom, nudi alternativni življenjski okvir. Ta okvir praviloma ponuja bogato zalogo življenjskega smisla in tudi sicer bistveno bolj ugodno psihosocialno okolje v primerjavi z okoljem, ki ga zagotavlja vztrajanje v položaju marginaliziranega in/ali odtujenega pripadnika moderne družbe. Keywords: terorizem, islam, Francija, Zahod, družbeni dejavniki Published in DKUM: 24.09.2019; Views: 1000; Downloads: 95 Full text (342,29 KB) |
4. Razumevanje evolucije kitajskega gospodarskega modela kot temelja za uspešno poslovanje in sodelovanje : magistrsko deloMojca Pušnik, 2006, master's thesis Keywords: Kitajska, gospodarstvo, modeli, Vzhod-Zahod, kultura, medkulturno delovanje, ekonomika prehoda, ekonomska reforma, ekonomski sistemi Published in DKUM: 10.07.2015; Views: 1310; Downloads: 164 Link to full text This document has many files! More... |
5. Slovenski odmevi na islamsko revolucijo v IranuAna Rupar, 2012, undergraduate thesis Abstract: Pod vodstvom šaha Mohameda Reze Pahlavija je bil Iran eden izmed stebrov ameriškega obvladovanja Bližnjega vzhoda. Tako ni naključje, da so šaha imenovali »ameriški šah«, saj se je vedno bolj spogledoval z načeli in vrednotami zahodnega sveta. V 60-tih letih 20. stoletja je začel s serijo reform, t.i. belo revolucijo, s katero je moderniziral gospodarstvo in iransko družbo. Odnesla ga je šele islamska revolucija z Ruholo Musavijem Homeinijem na čelu, tako da je januarja 1979 odpotoval iz države. Potem ko so leta 1978 v Teheranu, Kumu, Tabrizu in Esfahanu sledile množične demonstracije pod vodstvom verskih voditeljev, ki jih je iz Pariza vodil Homeini, je namreč ta leta 1979 prevzel funkcijo verskega in državnega voditelja ter se uveljavil kot ustanovitelj islamske republike Iran. Konservativna muslimanska duhovščina je po njegovem vzponu sprejela islamsko ustavo in osnovala teokratsko vladavino, pri čemer je bila moč sprejemanja najpomembnejših odločitev dana majhni skupini verskih strokovnjakov.
ZDA, Velika Britanija in Izrael so iransko islamsko revolucijo leta 1979 dojeli kot pomemben politično-ekonomsko-strateški udarec oziroma izgubo lastnega hegemonskega stebra, zato v bistvu nikoli niso sprejeli nove iranske države in proti njej konstantno udejanjajo take ali drugačne sankcije. Keywords: šah Pahlavi, Homeini, demonstracije, islamska republika, Zahod Published in DKUM: 10.12.2012; Views: 1834; Downloads: 174 Full text (740,00 KB) |
6. Pojavne oblike sodobnih finančnih kriz : specialistično deloNataša Špes, 2006, specialist thesis Keywords: finančni trg, finančno poslovanje, povezanost, globalizacija, indikatorji, kazalniki, modeli, uravnotežen razvoj, finančni sistemi, konflikti, finance, mednarodne finance, banke, krize, značilnosti, valuta, sposobnosti, mednarodni finančni odnosi, Vzhod-Zahod, Azija, Latinska Amerika, dežele, država, mednarodne primerjave, pogoji gospodarjenja Published in DKUM: 30.05.2012; Views: 1714; Downloads: 135 Full text (1,61 MB) |
7. Analiza neposrednih investicij slovenskih podjetij : magistrsko deloSebastjan Morozov, 2006, master's thesis Keywords: neposredne tuje investicije, mednarodni trg, motiviranje, mednarodno podjetje, dežele, tveganje, ocenjevanje, vrednotenje, mednarodni ekonomski odnosi, podjetje, poslovno okolje, krize, Vzhod-Zahod, Slovenija, Hrvatska, Srbija in Črna gora, Rusija, Madžarska, Češka, mednarodne primerjave, razvite dežele, ekonomika prehoda, tranzicija, pogoji gospodarjenja Published in DKUM: 30.05.2012; Views: 2252; Downloads: 127 Full text (832,73 KB) |
8. Trenja med liberalizacijo svetovne trgovine in okoljskimi politikami držav : diplomsko deloMojca Petrič, 2006, undergraduate thesis Keywords: WTO, politika okolja, svetovna trgovina, liberalizacija, globalizacija, mednarodni sporazumi, mednarodni ekonomski odnosi, mednarodno ekonomsko sodelovanje, carine, varstvo okolja, konflikti, ZDA, internacionalizacija, gospodarstvo, Vzhod-Zahod, prenos podatkov, avtorske pravice, industrijska lastnina Published in DKUM: 28.09.2007; Views: 2420; Downloads: 172 Full text (565,31 KB) |
9. Mednarodne migracije kvalificirane delovne sile in "brain drain" v Evropi : diplomsko deloMelita Kelenc, 2005, undergraduate thesis Keywords: migracije, delovna sila, trg delovne sile, zaposlovanje, zgodovinski pregledi, teorija, praksa, Vzhod-Zahod, zahodna Evropa, vzhodna Evropa, tipologija, motiviranje, nova ekonomija, država, cilj, kadri, človeški potencial, primeri, case study, demografija, mednarodne primerjave, znanje Published in DKUM: 28.09.2007; Views: 3552; Downloads: 306 Full text (258,05 KB) |
10. Dinamika in meje globalizacije : diplomsko deloMilojka Posavec Tršan, 2004, undergraduate thesis Keywords: globalizacija, kolonializem, nova ekonomija, dežele v razvoju, nerazvita področja, razvite dežele, mednarodno gospodarstvo, neposredne tuje investicije, mednarodni ekonomski odnosi, mednarodno ekonomsko sodelovanje, prebivalstvo, svet, predvidevanje, ekonomska politika, socialna politika, liberalizacija, varstvo okolja, internacionalizacija, gospodarstvo, Vzhod-Zahod Published in DKUM: 28.09.2007; Views: 3428; Downloads: 405 Full text (348,49 KB) |