Search the digital library catalog

Abstract: Zahodne kolonialne sile so skozi 19. stoletje zasedle šibkejši muslimanski svet in med svojo vladavino izvajale za muslimane travmatične politike. Čeprav so do prve polovice 20. stoletja muslimanske države dobile formalno neodvisnost, pa večji del muslimanov meni, da Zahod z neokolonialnimi politikami še vedno vlada svetu islama. Takšno prepričanje najbolj ustvarjajo neposredni vojaški posegi Zahoda. Muslimani so se percipirani podrejenosti najprej poskušali upirati s pomočjo sekularnega arabskega nacionalizma, po letu 1967 pa se je kot nacionalistični instrument odpora uveljavil islam. Dogajanja v odnosu med muslimanskim svetom in Zahodom po letu 1967, predvsem radikalizacijo muslimanov, je mogoče razlagati z uporabo socioloških konceptov kulturne obrambe, religijskega nastopa in kozmične vojne.
Keywords: muslimanski svet, Zahod, neokolonializem, islam, religijski nacionalizem, radikalizacija
Published in DKUM: 11.10.2024; Views: 0; Downloads: 1
Link to file

Abstract: V zadnjih nekaj desetletjih je predvsem v Zahodnem svetu prišlo do izrazitega porasta terorističnih napadov, ki jih lahko neposredno povežemo z gibanjem radikalnega islamizma. Namen pričujočega magistrskega dela je bil izdelati celovito sociološko analizo družbenih vzrokov versko motiviranih terorističnih napadov v zahodnih državah enaindvajsetega stoletja, pri čemer smo se posebej osredotočili na vlogo religije in na teroristične napade v Franciji. Na osnovi obsežnega pregleda teoretičnih in empiričnih znanstvenih prispevkov smo ugotovili, da značilnosti islama kot religije predstavljajo le enega izmed številnih dejavnikov, ki so ključni za razumevanje radikalnega islamizma in njegovega odnosa do Zahoda oziroma za razumevanje družbenih ozadij terorističnih napadov. Enega takih ključnih dejavnikov predstavlja zgodovina konfliktov med Zahodom in muslimanskim svetom. Pomembno vlogo igrajo tudi nekatere značilnosti neoliberalega kapitalizma, ki so prispevale k neugodnemu položaju muslimanskih priseljencev v Franciji in v nekaterih drugih zahodnih državah. Med značilnostmi modernih družb se za razlago radikalnega islamizma kot pomembna izkaže tudi sorazmerno visoka pogostost psihosocialnih problemov posameznikov v smislu odtujenosti ter težav pri ustvarjanju in ohranjanju življenjskega smisla. Ideologija radikalnega islamizma lahko v takšnem svetu posamezniku, še posebej če je ta družbeno marginaliziran in ima pogoste stike z islamom, nudi alternativni življenjski okvir. Ta okvir praviloma ponuja bogato zalogo življenjskega smisla in tudi sicer bistveno bolj ugodno psihosocialno okolje v primerjavi z okoljem, ki ga zagotavlja vztrajanje v položaju marginaliziranega in/ali odtujenega pripadnika moderne družbe.
Keywords: terorizem, islam, Francija, Zahod, družbeni dejavniki
Published in DKUM: 24.09.2019; Views: 1000; Downloads: 95
Full text (342,29 KB)

Abstract: Pod vodstvom šaha Mohameda Reze Pahlavija je bil Iran eden izmed stebrov ameriškega obvladovanja Bližnjega vzhoda. Tako ni naključje, da so šaha imenovali »ameriški šah«, saj se je vedno bolj spogledoval z načeli in vrednotami zahodnega sveta. V 60-tih letih 20. stoletja je začel s serijo reform, t.i. belo revolucijo, s katero je moderniziral gospodarstvo in iransko družbo. Odnesla ga je šele islamska revolucija z Ruholo Musavijem Homeinijem na čelu, tako da je januarja 1979 odpotoval iz države. Potem ko so leta 1978 v Teheranu, Kumu, Tabrizu in Esfahanu sledile množične demonstracije pod vodstvom verskih voditeljev, ki jih je iz Pariza vodil Homeini, je namreč ta leta 1979 prevzel funkcijo verskega in državnega voditelja ter se uveljavil kot ustanovitelj islamske republike Iran. Konservativna muslimanska duhovščina je po njegovem vzponu sprejela islamsko ustavo in osnovala teokratsko vladavino, pri čemer je bila moč sprejemanja najpomembnejših odločitev dana majhni skupini verskih strokovnjakov. ZDA, Velika Britanija in Izrael so iransko islamsko revolucijo leta 1979 dojeli kot pomemben politično-ekonomsko-strateški udarec oziroma izgubo lastnega hegemonskega stebra, zato v bistvu nikoli niso sprejeli nove iranske države in proti njej konstantno udejanjajo take ali drugačne sankcije.
Keywords: šah Pahlavi, Homeini, demonstracije, islamska republika, Zahod
Published in DKUM: 10.12.2012; Views: 1834; Downloads: 174
Full text (740,00 KB)

Keywords: neposredne tuje investicije, mednarodni trg, motiviranje, mednarodno podjetje, dežele, tveganje, ocenjevanje, vrednotenje, mednarodni ekonomski odnosi, podjetje, poslovno okolje, krize, Vzhod-Zahod, Slovenija, Hrvatska, Srbija in Črna gora, Rusija, Madžarska, Češka, mednarodne primerjave, razvite dežele, ekonomika prehoda, tranzicija, pogoji gospodarjenja
Published in DKUM: 30.05.2012; Views: 2252; Downloads: 127
Full text (832,73 KB)

Keywords: migracije, delovna sila, trg delovne sile, zaposlovanje, zgodovinski pregledi, teorija, praksa, Vzhod-Zahod, zahodna Evropa, vzhodna Evropa, tipologija, motiviranje, nova ekonomija, država, cilj, kadri, človeški potencial, primeri, case study, demografija, mednarodne primerjave, znanje
Published in DKUM: 28.09.2007; Views: 3552; Downloads: 306
Full text (258,05 KB)