Search the digital library catalog

Query:	search in
	search in
	search in
	search in
Work type:	* old and bologna study programme
Language:
Search in:
Options:	Show only hits with full text
	Reset

1 - 3 / 3

Poškodbe zdravstvenih delavcev pri opravljanju nenujnih reševalnih prevozov
Mitja Zebec, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo predstavlja problematiko poškodb zdravstvenih delavcev pri izvajanju nenujnih reševalnih prevozov in njihovo razširjenost. Raziskava temelji na kvantitativni metodologiji dela. Kot merski instrument je bil uporabljen anketni vprašalnik. V vzorec smo vključili 50 zdravstvenih delavcev, ki opravljajo nenujne reševalne prevoze na področju Spodnjega Podravja. Ugotovili smo, da je dobra polovica anketiranih utrpela poškodbo pri delu. Pri slabi polovici so se poškodbe pri delu začele pojavljati v starostni skupini med 26 do 35 let, prevladujejo pa predvsem poškodbe v ledvenem predelu hrbtenice. Največ poškodb pri delu so zdravstveni delavci utrpeli pri prenašanju pacientov po stopnicah in pri rokovanju bolnikov s prekomerno telesno težo. Tretjina anketiranih ima ponavljajoče se težave s poškodovanim delom telesa. Večina anketiranih je po poškodbi pri delu začasno opravljala lažja fizična dela ali pa so bili razporejeni na drugo delovno mesto. Prav tako jih večina meni, da se pri mnogih primerih ob prenašanju težkih bremen ni mogoče izogniti poškodbam pri delu. Za varno opravljanje nenujnih reševalnih prevozov v smislu prestavljanja, nošenja, dvigovanja, se zdravstveni delavci najpogosteje odločajo za pomoč reševalcev drugih ekip in svojcev. Pojavnost poškodb pri delu je procentualno največje v kategoriji 1. stopnje debelosti.Rezultati opozarjajo na najpogostejše pojavnosti poškodb in možnosti za njihovo preprečevanje, kajti ravno preprečevanje le-teh je ključnega pomena za kakovostno oskrbo pacientov ter za zagotavljanje zdravega delovnega okolja.
Keywords: poškodbe pri delu, reševalci, varstvo pri delu, preventiva, hrbet in hrbtenica, poškodbe zdravstvenih delavcev, ZZZS, ergonomija, nenujni reševalni prevozi
Published in DKUM: 04.06.2021; Views: 856; Downloads: 78
Full text (774,41 KB)

PRAVNE PODLAGE FINANCIRANJA JAVNIH ZAVODOV - NA PRIMERU SPLOŠNE BOLNIŠNICE PTUJ
Primož Voda, 2013, undergraduate thesis

Abstract: V Sloveniji so javni zavodi ustanove, s pomočjo katerih država skrbi za izvajanje in izpolnjevanje v ustavi zapisanih pravic ljudi. So del javnega sektorja in so nepridobitne organizacije. Da so nepridobitne organizacije pomeni, da pri svojem delovanju ne zasledujejo dobička in se ta od njih niti ne pričakuje, ampak nudijo storitve, katere so v dobro ljudi in pripomorejo k boljšemu življenju. Pojavljajo se na različnih področjih in so podvrženi sprejetim zakonom ter ostalim predpisom ministrstva, pristojnega za določeno področje. Javni zavodi po posameznih področjih se razlikujejo predvsem po načinu financiranja, saj Zakon o zavodih, kateri načeloma velja za vse javne zavode, na splošno opredeljuje njihovo strukturo, upravljanje in samo delovanje. Posebnost financiranja v zdravstvu oziroma zdravstveni dejavnosti je ta, da se ne financira neposredno iz proračuna, ampak sredstva zagotavlja Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) z zbiranjem prispevkov. Koliko in do katere mere bo ZZZS plačeval storitve javnim zavodom ter na kakšen način, je odvisno od vsakoletnih pogajanj med njim in pooblaščenimi združenji raznih zdravstvenih institucij. V delu diplomskega seminarja sem tako najprej predstavil seveda javne zavode kot del javnega sektorja, v nadaljevanju slovensko zdravstvo in na koncu na primeru predstavil način financiranja splošne bolnišnice kot enega izmed javnih zavodov v zdravstvu pri nas. Tu sem predstavil oblike financiranja iz javnih sredstev, kot sta Skupine primerljivih primerov (SPP) in Bolnišnični oskrbni dan (BOD) ter oblike pridobivanja finančnih sredstev bolnišnice na trgu, kot so samoplačniške storitve, dejavnost menz in podobno. Na koncu sem prišel do zaključka, da je zdravstvo v Republiki Sloveniji potrebno temeljite prenove, katera bi vsebovala tako strukturne reforme kot reforme načina financiranja zdravstva.
Keywords: javni zavod, zdravstvo, skupine primerljivih primerov, SPP, bolnišnični oskrbni dan, BOD, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, ZZZS
Published in DKUM: 16.10.2013; Views: 5235; Downloads: 552
Full text (767,37 KB)

MODEL ORGANIZACIJE STREŽNIKOV ZA POTREBE ZZZS
Milan Mastnak, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Zagotavljanje zadostne ravni kakovosti storitev postaja ključnega pomena. Kakovost storitev ima, odvisno od okolja, posreden ali neposreden vpliv na finančne vire. V nalogi smo raziskali ali je moč razpršenost strežniških virov v Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije organizirati na tak način, da bo uporabniška izkušnja sprejemljiva, stroški upravljanja, nadzora in delovanja pa čim nižji. Zelo močan vpliv na delovanje in uporabniško izkušnjo ima prostrano omrežje, ki strežniške vire povezuje. Zaradi razpršenosti lokacij Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije je upravljanje in vzdrževanje strežnikov oteženo. Vse skupaj vpliva na stroške in kakovost poslovanja. Poleg tega so strežniki na oddaljenih lokacijah na koncu življenjske dobe in je sprememba nujno potrebna. Pri spremembi je potrebno rešiti osnovno dilemo: ali strežnike centralizirati ali pa jih enostavno zamenjati. Obe rešitvi imata svoje dobre in slabe strani. V nalogi smo pokazali, da je v trenutni situaciji enostavna zamenjava strežniških virov stroškovno še vedno najbolj ugodna, da pa lahko centralizacija v naslednjem obdobju prinese veliko koristi. Pogoj za to je občutno znižanje cen telekomunikacijskih storitev, ki se realno kaže z uvajanjem visokokakovostnih širokopasovnih tehnologij na celotnem področju Slovenije.
Keywords: Strežniki, Prostrano omrežje, Centralizacija strežnikov, ZZZS
Published in DKUM: 21.10.2009; Views: 1984; Downloads: 172
Full text (10,59 MB)

Search done in 0.06 sec.