1. Davčno ugotavljanje izvora premoženjaMaja Šega, 2022, undergraduate thesis Abstract: Ugotavljanje izvora premoženja v Sloveniji temelji na Zakonu o odvzemu premoženja nezakonitega izvora (ZOPNI), ki opredeljuje možnost uvedbe postopka finančne preiskave in možnost odvzema premoženja nezakonitega izvora. S finančno preiskavo se odkrijejo premalo obračunane dajatve ali druge nepravilnosti, prav tako dobimo s finančno preiskavo potrebne podatke za začasen odvzem premoženja nezakonitega izvora ali pa podatke o začasnem zavarovanju odvzema. Namen finančnih preiskav je tako preprečevanje in zaviranje pridobivanja in uporabe premoženja nezakonitega izvora zaradi varstva pridobivanja premoženja na zakonit način ter zaradi zaščite gospodarske, socialne in ekološke funkcije lastnine, ki ga zagotavlja pridobivanje premoženja v skladu s predpisi. To se v Republiki Sloveniji zagotavlja z odvzemom premoženja tistim, ki so takšno premoženje pridobili na nezakonit način, ali pa je bilo premoženje nanje preneseno brezplačno ali za plačilo, ki ne ustreza dejanski vrednosti premoženja. Finančna preiskava, ki jo izvaja Finančna uprava Republike Slovenije je opredeljena v 100. členu Zakona o finančni upravi. FURS izvaja finančne preiskave, ki se usmerjajo v odkrivanje, preprečevanje in preiskovanje nezakonitih dejavnosti ter kršitev predpisov. FURS v okviru finančnih preiskav sodeluje tudi z Državnim tožilstvom, policijo, Uradom za preprečevanje pranja denarja in Komisijo za preprečevanje korupcije. Glavni predmet finančnih preiskav predstavlja odkrivanje tihotapskih mrež, utaje DDV, nadzori nad davkom o dohodku pravnih oseb, odkrivanje nezakonitega premoženja itd. FURS sam opredeli kdaj gre za visoko ogroženost varnosti države ali pa za ogroženost finančnega interesa Republike Slovenije, in na podlagi vsakega individualnega primera presodi ali je potrebna sprožitev postopka finančne preiskave. Finančna uprava Republike Slovenije pa pri svojem delovanju sodeluje tudi z mednarodnimi institucijami kot so Europol, Eurojust in Eurofisc.
Keywords: Zakonu o odvzemu premoženja nezakonitega izvora (ZOPNI), Finanačna uprava Republike Slovenije, odvzem premoženja nezakonitega izvora, mednarodne institucije, odvzem premoženja, diplomsko delo
Published in DKUM: 24.11.2022; Views: 726; Downloads: 100
 Full text (1,18 MB) |
2. Pravni in izvedbeni vidiki odvzema premoženja nezakonitega izvora : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeJona Koren Fric, 2022, undergraduate thesis Abstract: Institut odvzema premoženja nezakonitega izvora je relativno nov ukrep, katerega namen je sporočiti ljudem, da se kriminal ne izplača. Vedno bolj se uzakonja dvotirni sistem odvzema premoženja, kar pomeni, da se lahko premoženje odvzame tako v kazenskem postopku kot tudi civilnem. Republika Slovenija je zaradi zaščite ekonomske varnosti leta 2011 sprejela Zakon o odvzemu premoženja nezakonitega izvora. Postopek je civilne narave in kazenskemu postopku služi kot dopolnilno orodje. Omenjeni institut (je) (raz)deli(l) širšo in strokovno javnost na dva pola. Nasprotniki mu pravijo kar »drakonski ukrep«, saj naj bi po njihovem mnenju globoko posegal v človekove pravice, predvsem lastninsko pravico in domnevo nedolžnosti, na drugem polu pa so zagovorniki mnenja, da ta ukrep predstavlja legitimno orodje za dosego cilja in da je za ekonomsko stabilnost vsake države potrebno, pod določenimi pogoji, preiskati premoženje in poseči po njem, če njegovega (zakonitega) izvora ni moč dokazati. V zaključnem delu je predstavljena normativna ureditev posameznih faz odvzema premoženja nezakonitega izvora, z namenom ugotovitve dejanskega stanja pa smo izvedli raziskavo, in sicer delno strukturirane intervjuje s posamezniki iz Okrožnega sodišča v Ljubljani in Specializiranega državnega tožilstva, na Policiji pa so podali pisne odgovore na poslan vprašalnik. Na podlagi odgovorov intervjuvancev smo identificirali probleme, s katerimi se soočajo akterji na operativni ravni in podali predloge za izboljšave. Ugotovili smo, da največji problem predstavlja sodelovanje s tujino, odsotnost specializiranega multidisciplinarnega organa za odvzem premoženja nezakonitega izvora ter neenotna tolmačenja sodišč t. i. nadomestnega odvzema premoženja. Menimo, da lahko samo premišljen sprejem zakonodaje omogoča tudi učinkovito delovanje v praksi, prav tako pa ima veliko vlogo tudi sodna praksa, ki se v Republiki Sloveniji v zvezi s tem institutom še ni dokončno izoblikovala. Ne glede na vse, je po mnenju intervjuvancev ZOPNI učinkovit ukrep, ki se bo (ob opozarjanju na pomanjkljivosti) v prihodnosti razvijal v pravo smer.
Keywords: diplomske naloge, ZOPNI, pravni vidiki, izvedbeni vidiki, problemi, učinkovitost
Published in DKUM: 01.03.2022; Views: 977; Downloads: 241
Full text (1012,48 KB) |
3. DAVČNOPRAVNI VIDIKI ODVZEMA PREMOŽENJSKE KORISTI, PRIDOBLJENE S KAZNIVIM DEJANJEM ALI ZARADI NJEGAIvan Pridigar, 2016, master's thesis Abstract: V magistrski nalogi avtor obravnava davčne vplive odvzema premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem ali zaradi njega, z vidika oseb, katerim je premoženjska korist odvzeta – storilca kaznivega dejanja ali prejemnika premoženjske koristi ter z vidika oškodovanca kaznivega dejanja.
Uvodoma je institut odvzema premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem ali zaradi njega, uvrščen v sistem odvzema premoženja. Pri tem je analizirano razmerje med odvzemom premoženjske koristi, odvzemom premoženja nezakonitega izvora in obdavčitvijo nenapovedanih dohodkov. Podrobno je obravnavan način izračuna višine premoženjske koristi, v okviru katerega je posebna pozornost namenjena stroškom kaznivega dejanja ter vplivu obračunanih in plačanih davkov na višino premoženjske koristi.
Magistrska naloga z vidika DDV, davka od dohodkov pravnih oseb in dohodnine podrobno obravnava vpliv odvzete premoženjske koristi na že obračunane davke pri osebi, ki ji je bila premoženjska korist odvzeta. Pridobljena kazenskopravna izhodišča o višini premoženjske koristi so podlaga za izpeljavo konkretnih davčnopravnih implikacij prehoda premoženja kot posledice kaznivega dejanja na strani storilca kaznivega dejanja in na strani oškodovanca. Magistrska naloga poda odgovore na številna vprašanja o davčnih vplivih kaznivih dejanj in kazenskega postopka ter razmerjih med odvzemom premoženjske koristi po kazenskem zakoniku, odvzemu premoženja nezakonitega izvora po ZOPNI in obdavčitvijo nenapovedanih dohodkov po ZDavP-2.
Iz zaključnih ugotovitev so razvidni vplivi posameznih davkov na višino premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem ali zaradi njega, ter vplivi odvzema premoženjske koristi na davčne obveznosti storilca ali prejemnika premoženjske koristi in oškodovanca. Takšne ugotovitve potrjujejo, da prehod premoženja, ki je posledica kaznivega dejanja, za storilca in oškodovanca predstavlja ekonomske posledice, ki so predmet obdavčitve. Hkrati ugotovitve v magistrski nalogi dajejo koristno teoretično podlago sodiščem ter strankam v kazenskem postopku pri odločanju o odvzemu premoženjske koristi in ugotavljanju višine le-te ter davčnemu organu in strankam v davčnih postopkih za pravilno davčno obravnavo ekonomskih posledic kaznivih dejanj.
Keywords: konfiskacija, odvzem premoženjske koristi, višina premoženjske koristi, stroški kaznivega dejanja, dohodnina, davek od dohodka pravnih oseb, DDV, ZOPNI, obdavčitev nenapovedanih dohodkov, ekonomske posledice kaznivega dejanja
Published in DKUM: 15.09.2016; Views: 1871; Downloads: 248
Full text (1,60 MB) |
4. ODVZEM PREMOŽENJA NEZAKONITEGA IZVORAAnja Dobovičnik, 2016, undergraduate thesis Abstract: Ukrep odvzema premoženja nezakonitega izvora v ZOPNI je instrument s katerim je razširjen domet odvzema tudi na področje pravdnega postopka. Edinstven je predvsem zato, ker je za uvedbo finančne preiskave potreben nižji dokazni standard. Dokazno breme pa nosi lastnik premoženja.
Diplomsko delo je sestavljeno iz več sklopov. Na samem začetku sem pojasnila razmejitve in vzporednice med civilnim in kazenskim odvzemom premoženja. Navedla sem razloge in spodbude za sprejem civilnega odvzema. Določila sem pravno naravo ukrepa in razčlenila potek pravdnega postopka za odvzem premoženja nezakonitega izvora. Opredelila sem možnosti začasnega zavarovanja in začasnega odvzema premoženja nezakonitega izvora za večjo učinkovitost odvzema. Prav tako me je zanimalo ali ukrep odvzema premoženja nezakonitega izvora posega v ustavne pravice.
Keywords: civilni odvzem premoženja nezakonitega izvora, Zakon o odvzemu premoženja nezakonitega izvora, ZOPNI, kriminal, faze civilnega postopka, pravna narava, začasno zavarovanje, začasen odvzem, ustavne pravice, retroaktivnost
Published in DKUM: 24.06.2016; Views: 2043; Downloads: 340
Full text (671,14 KB) |
