1. Ureditev osebnega stečaja v luči nove zakonodajeAlen Zemljič, 2023, master's thesis Abstract: Institut osebnega stečaja je po 15 letih obstoja v družbi, ki nas obdaja, vse bolj sprejemljiv in vse pogosteje uporabljen s strani oseb, ki so se znašle v prezadolženem brezizhodnem položaju. Z leti je institut osebnega stečaja vse bolj priljubljen. Njegovo priljubljenost pa so v svoje dobro z zlorabljanjem izkoriščali določeni dolžniki, ki so bili sicer zmožni poravnati svoje obveznosti, vendar je bil s prikritjem premoženja njihov namen doseči odpust obveznosti v celoti.
Institut osebnega stečaja v prvi vrsti zagovarja uresničevanje pravice do poplačila upnikov ter novega začetka. Pomen načela enakopravnosti, ki predstavlja eno izmed temeljih načel instituta osebnega stečaja, je, da se v postopku osebnega stečaja upnike enakopravno obravnava oz. poplača v enakih deležih.
V magistrskem delu je uvodoma proučena in predstavljena zakonska ureditev osebnega stečaja v Sloveniji, ki so je deležne insolventne in prezadolžene osebe. V osrednjem delu so proučene in predstavljene novosti novele ZFPPIPP-H. S predlaganimi zakonodajnimi rešitvami se posredno prispeva h krepitvi načela zagotavljanja optimalnih pogojev za poplačilo upnikov, ki izvirajo in jih zasledujejo Uncitralove zakonodajne smernice insolventnega prava (Uncitral legislative guide on insolvency law, 2005). Eden izmed bistvenih ciljev navedenih smernic je zagotovitev čim večje ohranitve dolžnikovega premoženja. Le na ta način se ob izjemi predpostavke, da dolžnik pred postopkom osebnega stečaja resnično ni imel ničesar v svoji lasti, zagotavlja, da upniki po koncu stečajnega postopka ne bodo ostali povsem brez poplačila.
V delu je nadalje za jasnejšo in preglednejšo predstavo področja in dogajanja na področju osebnih stečajev izvedena analiza statističnih podatkov osebnih stečajev v Republiki Sloveniji. V nadaljevanju raziskave je proučena in na kratko predstavljena ureditev osebnega stečaja v tuji pravni ureditvi – Avstriji. Sledi primerjava ureditev osebnega stečaja med Slovenijo in Avstrijo.
V sklepnem dejanju je podano razmišljanje o priporočilih in predlogih, s katerimi bi se lahko prispevalo k učinkovitejši ureditvi osebnega stečaja v Sloveniji. Dani predlogi bi imeli tudi posreden vpliv na večje zaupanje javnosti in udeležencev (predvsem upnikov) v institut osebnega stečaja in bi prispevali k izboljšanju njegove ureditve.
Keywords: osebni stečaj, postopek osebnega stečaja, insolventnost, odpust obveznosti, predlog predpisa ZFPPIPP-H, dolžnik, upnik, načelo.
Published in DKUM: 15.01.2024; Views: 245; Downloads: 43
 Full text (2,16 MB) |
2. Preventivno prestrukturiranje po zfppippBlaž Skuber, 2020, undergraduate thesis Abstract: V slovenski zakonodaji je preventivno prestrukturiranje urejeno z Zakonom o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP). Postopek je bil uveden v zakonodajo z novelo ZFPPIPP-F. Njegov namen pa je reševanje dolžnikov, ki so še solventni, vendar se za njih predvideva, da bodo postali insolventni v roku enega leta. Pre-ventivno prestrukturiranje dolžniku omogoči, da se na podlagi sporazuma o finančnem prestrukturiranju z uporabo ustreznih ukrepov izogne insolventnosti. V diplomski nalogi najprej predstavimo ZFPPIPP, nato pa natančneje opišemo postopek preventivnega prestrukturiranja po ZFPPPIPP. Primerjamo nekatere ključne elemente preventivnega prestrukturiranja v Sloveniji z Nemčijo in Južno Korejo. Z namenom ugotavljanja podobnosti med Slovenijo in Nemčijo na kratko predstavimo tudi smernice EU na tem področju. Za konec pa na podlagi javno dostopnih podatkov ugotavljamo, koliko postopkov preventivnega prestrukturiranja v Sloveniji doseže sprejem sporazuma o finančnem prestrukturiranju, ter koliko od teh primerov se uspešno zaključi.
Keywords: preventivno prestrukturiranje, ZFPPIPP, sporazum o finančnem prestrukturiranju, direktiva o prestrukturiranju in insolventnosti.
Published in DKUM: 22.10.2020; Views: 1426; Downloads: 118
Full text (544,19 KB) |
3. Postopek preventivnega prestrukturiranjaPeter Papež, 2017, master's thesis Abstract: Postopek preventivnega prestrukturiranja je sodni postopek, ki ga ureja Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP). Postopek se vodi z namenom, da se dolžniku, za katerega je verjetno, da bo v obdobju enega leta postal insolventen, omogoči, da na podlagi sporazuma o finančnem prestrukturiranju izvede ustrezne ukrepe prestrukturiranja svojih finančnih obveznosti in druge ukrepe finančnega prestrukturiranja, ki so potrebni za odpravo vzrokov, zaradi katerih bi dolžnik lahko postal insolventen. Domneva se, da obstaja verjetnost za obstoj insolventnosti, če z začetkom postopka soglašajo upniki, ki skupaj dosegajo najmanj trideset odstotkov vseh finančnih terjatev do dolžnika. Magistrsko delo podrobno predstavlja postopek preventivnega prestrukturiranje s pomočjo in na podlagi zakonskih določb ZFPPIPP, sodne prakse, sporazuma o finančnem prestrukturiranju, Slovenskih načel prestrukturiranja dolgov v gospodarstvu in predstavitev ureditve postopka preventivnega prestrukturiranja na ravni Evropske unije, prav tako pa vključuje primerjavo z ureditvami držav članic, zunajsodnim prestrukturiranjem in prisilno poravnavo. Magistrsko delo je napisano tako, da bralcu na razumljiv in sistematičen način predstavlja obravnavano tematiko postopka preventivnega prestrukturiranja.
Keywords: postopek preventivnega prestrukturiranja, preventivno prestrukturiranje, sporazum o finančnem prestrukturiranju, načela finančnega prestrukturiranja, Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, ZFPPIPP
Published in DKUM: 13.11.2017; Views: 2897; Downloads: 467
Full text (833,41 KB) |
4. NEKATERA VPRAŠANJA ODŠKODNINSKE ODGOVORNOSTI DOLŽNIKA V ZVEZI S POSTOPKOM OSEBNEGA STEČAJA V SLOVENIJI S PRIMERJAVO UREDITVE V NEMČIJIDenis Robar, 2016, undergraduate thesis Abstract: Osebni stečaj z odpustom obveznosti je institut, ki osebam z zelo slabim premoženjskim stanjem dolžnika, omogoča nov začetek. Ravno zaradi »ugodnosti«, ki jo ponuja postopek osebnega stečaja, so nekateri dolžniki, na podlagi pomanjkljivo urejenega področja, institut sprida zlorabljali. Kljub veliki količini pripomb, v sorodnih pravnih redih temeljito urejenega postopka, opomb in predlogov institucij ter organov, ki se vsakodnevno neposredno ali posredno srečujejo s posledicami instituta osebnega stečaja, zakonodajalec šele z zadnjimi tremi spremembami bistveno omejuje zlorabo instituta in povečuje krog terjatev, na katere sklep o odpustu dolga ne učinkuje. Z zadnjo spremembo je zakonodajalec upošteval mnenje Slovenskega zavarovalnega združenja, ki je zakonodajalca opozorilo, da ZFPPIPP do zadnje spremembe ustrezno ne ločuje primerov, kjer gre za legitimen odpust obveznosti, od primerov, kjer ni utemeljeno, da sodišče ugodi odpust obveznosti.
V diplomskem delu je na začetku predstavljen institut osebnega stečaja urejenega v slovenskem pravnem redu, ter podrobneje opredeljena odgovornost za škodo dolžnika v osebnem stečaju nastalo namenoma ali zaradi velike malomarnosti, ki predstavlja noviteto med terjatvami, ki so izvzete iz odpusta obveznosti. V nadaljevanju naloge je predstavljena odškodninska odgovornost dolžnika v postopku osebnega stečaja zaradi zlorabe instituta osebnega stečaja na primeru prikrivanja ali lažnega prikazovanja podatkov o premoženjskem stanju. Natančneje so opredeljene predpostavke odškodninske obveznosti dolžnika vodenega v postopku osebnega stečaja s konkretizacijo na dejansko stanje osebnega stečaja. V zadnjem poglavju je opravljena tudi primerjava ureditve osebnega stečaja v nemškem pravnem redu s poudarkom na iskanju vzporednic glede na novo vključene omejitve v slovenski pravni red. Ob koncu so predstavljene še splošne prednosti slovenske in nemške zakonodaje na področju osebnega stečaja, ter lastna dognanja in predlogi za izboljšavo.
Keywords: osebni stečaj, odškodninska odgovornost, ZFPPIPP, Insolvenzordnung, odpust dolga
Published in DKUM: 19.12.2016; Views: 1624; Downloads: 150
Full text (842,86 KB) |
5. Priznavanje čezmejnih učinkov v insolvenčnih postopkihMaja Gabrijelčič, 2016, master's thesis Abstract: Globalizacija v zadnjih desetletjih in razcvet mednarodne trgovine sta vzpodbudila čezmejno poslovanje tako pri gospodarskih subjektih kot tudi pri potrošnikih, ki v tujini iščejo nove poslovne in življenjske priložnosti. Vstopanje le-teh v pravna razmerja z mednarodnim elementom pa odpira vrsto vprašanj v primeru, da se nad katerim izmed njih začne insolvenčni postopek. Bistveno vprašanje za dolžnika kot tudi za njegove upnike je, kakšne pravne učinke bo imel začeti insolvenčni postopek na njihova obstoječa pravna razmerja.
V okviru mednarodnega insolvenčnega prava se zato v zadnjih desetletjih poskuša najti odgovore in rešitve na omenjena vprašanja. Kot bo predstavljeno v tej magistrski nalogi, o poenotenju insolvenčnega prava zaradi zelo različnih nacionalnih ureditev (še) ni mogoče govoriti, zato se nacionalne in mednarodne ureditve osredotočajo predvsem na harmonizacijo temeljnih pravil mednarodnega insolvenčnega prava, in sicer glede določitve mednarodne pristojnosti za začetek insolvenčnega postopka, pravo katere države naj se uporabi za presojo določenih procesnopravnih in materialnopravnih vprašanj, kakšni mednarodni učinki bodo obveljali za postopke, ki bodo začeti pred določenim sodiščem (predvsem glede pogojev za priznanje odločb v insolvenčnih postopkih, izdanih v drugih državah, ali odločitev, ki zadevajo osebo ali premoženje v konkretnem insolvenčnem postopku) in kakšne so dopustne meje čezmejnega sodelovanja med akterji insolvenčnih postopkov.
Temeljita analiza treh za Slovenijo najpomembnejših pravnih aktov na področju mednarodnega insolvenčnega prava - Uredbe 2015/848, UNCITRAL-ovega Vzorčnega zakona in 8. poglavja ZFPPIPP, kar je predmet te magistrske naloge, bo pokazala, da le uredba ureja vsa zgoraj omenjena temeljna vprašanja mednarodnega insolvenčnega prava in tako predstavlja najvišjo stopnjo harmonizacije nacionalnih zakonodaj na tem področju. Za razliko od uredbe vzorčni zakon ureja le priznanje tujega insolvenčnega postopka in obvezno sodelovanje med akterji insolvenčnih postopkov, kar je odraz njegove pravne narave in globalne uporabe. 8. poglavje ZFPPIPP, ki je bilo sprejeto na podlagi vzorčnega zakona, pa je po njegovem vzoru uredilo priznanje tujega insolvenčnega postopka in obvezno sodelovanje med akterji insolvenčnih postopkov, dodatno pa tudi področje uporabe prava, kar se sicer vzorčnemu zakonu očita kot njegova največja pomanjkljivost. Kljub različnemu obsegu ureditev, ki jo ponujajo omenjeni trije pravni akti, pa vsi urejajo področje priznanja tujega insolvenčnega postopka, kar je bistveno za priznavanje čezmejnih učinkov v insolvenčnih postopkih.
Vsi trije pravni akti nedvomno pomenijo velik korak k harmonizaciji mednarodnega insolvenčnega prava in bistveno prispevajo k uspešnemu in učinkovitemu reševanju čezmejnih insolvenčnih postopkov. Zagotavljajo mednarodne pravne standarde za delovanje vseh akterjev v čezmejnih insolvenčnih postopkih, s tem pa tudi večjo pravno varnost vseh vpletenih na tem področju. Kljub temu je v praksi ostalo odprtih kar nekaj vprašanj, zato so nekatere dopolnitve in izboljšave v prihodnosti obravnavane v sklepnem delu.
Keywords: čezmejni insolvenčni postopki, Uredba 2015/848, UNCITRAL-ov Vzorčni zakon o čezmejni insolventnosti, ZFPPIPP
Published in DKUM: 21.10.2016; Views: 1963; Downloads: 276
Full text (1,77 MB) |
6. PRAVNE MOŽNOSTI IN SMOTRNOST AKTIVNEGA PRISTOPA PRI UPRAVLJANJU SLABIH TERJATEV DO PODJETIJ V BANKAHMartin Kandrič, 2016, master's thesis Abstract: V času gospodarske oziroma finančne krize, ki je izbruhnila konec leta 2008, se je veliko podjetij znašlo v brezizhodni situaciji. Podjetja so se na eni strani soočala z nenadnim upadom prihodkov in na drugi strani s prezadolženostjo oziroma nevzdržnim dolgom. V času recesije se je drastično zmanjšala kreditna aktivnost bančnega sistema, saj banke nenadoma niso več zaupale podjetjem, da bodo vrnila sposojena denarna sredstva. Slovenskim bankam se je v letih od 2009 do vključno 2013 povečeval obseg nedonosnih kreditov, ki je znižal kapital bank na neustrezno raven. Posledično je bil konec leta 2013 ogrožen celotni slovenski bančni prostor. V ta namen je država sprejela določene ukrepe za stabilizacijo bančnega sistema, ki so omogočili prenos nedonosnih terjatev na specializirano institucijo Družbo za upravljanje terjatev bank (v nadaljevanju: DUTB). S tem je omogočila sistemski okvir za aktiven pristop upravljanja slabih oziroma nedonosnih terjatev. Prav tako so se banke kadrovsko okrepile in ustanovile oddelke intenzivne spremljave (v kolikor jih že niso imele formirane) ter pričele z aktivnejšim pristopom prestrukturiranja slabih terjatev do dolžnikov.
Tuja literatura s področja upravljanja tveganih terjatev loči dva bazična pristopa obravnave dolžnikov, in sicer izvensodni pristop prestrukturiranja (sporazumno) in sodni pristop, ki je pod jurisdikcijo stečajnega sodišča. Tuja stečajna sodišča dajejo prednost oziroma so usmerjena v ohranjanje poslovanja podjetja. Odločitve sodišč se sprejemajo tudi na osnovi tehtanja med ohranjanjem zaposlenih in poplačilom upnikom. Slovenske banke pa so v smislu usklajenega delovanja in iskanja konstruktivnih rešitev sprejele načela prestrukturiranja, ki stremijo k ohranitvi delovanja podjetja in tudi k reševanju socialnega vidika problema.
Sočasno pa je država sprejela zakonske okvirje, da bi omogočila učinkovitejše prestrukturiranje dolžnikov. Gre za novelo F Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju: ZFPPIPP), ki je stopila v veljavo z decembrom 2013. Predmetna novela omogoča bolj učinkovito prestrukturiranje ločitvenih terjatev, ki jih je možno podaljšati z moratorijem na odplačilo in znižati obrestno mero za čas odplačila. Novost te novele je preventivno prestrukturiranje, ki omogoča dolžniku predinsolventno prestrukturiranje z vnaprej določenimi pravili, ki predvidevajo, da obstaja velika možnost insolvence v roku enega leta. Novela omogoča tudi postopek ponovne prisilne poravnave za tista podjetja, ki se niso dovolj uspešno in učinkovito razdolžila po prejšnj noveli ZFPPIPP-a.
V času prestrukturiranja dolžnikovega dolga so finančni kazalci, kot na primer Debt/earnings before interest, taxes, depreation, amortization (v nadaljevanju: Debt/EBITDA) ali EBITDA interest coverage, določen odsev oziroma prikaz trenutnega finančnega stanja, v katerem se podjetje nahaja. Predmetno orodje služi upnikom kot signal za prepoznavo kritičnega dogodka in hitrejšega ukrepanja v smislu aktivnejšega pristopa pri prestrukturiranju finančnega dolga.
S pomočjo intervjuja sem definiral smernice za formiranje pojma aktivnega pristopa upravljanja slabih terjatev v bankah. Ugotovil sem, da aktiven pristop zajema skupek dejavnosti iz različnih področij delovanja bank, od finančne analize nabora podatkov do preučevanja poslovnega modela dolžnika. Vzporedno analiziranje podatkov z vidika banke zajema tudi aktivno spremljavo slabitev v odvisnosti od kvalitete zavarovanj in časovnega okvirja pričakovanega poplačila. Sprejete izhodne strategije vsekakor vplivajo na poslovanje banke oziroma na njen poslovni rezultat ter prilagajanje politike upravljanja tveganih terjatev glede na dane okoliščine.
V empiričnem delu sem dokazal, da ne obstaja neposredna povezava med izračunanimi »trdimi« finančnimi kazalci in odločanjem banke oziroma upnika o potrditvi prisilne poravnave, ampak na sprejemanje poslovnih odločitev vplivajo drugi »mehki« dejavniki.
Keywords: gospodarska in finančna kriza, prezadolženost, kreditna aktivnost, aktivno upravljanje slabih terjatev, DUTB, prestrukturiranje, insolventni postopki, Novela F ZFPPIPP, načela prestrukturiranja, izvedljiv poslovni model, scenariji poplačil.
Published in DKUM: 01.07.2016; Views: 1668; Downloads: 208
Full text (1,89 MB) |
7. PRISILNA PORAVNAVA KOT ORODJE ZA PREMAGOVANJE KRIZE PODJETJAEva Grilč, 2016, undergraduate thesis Abstract: V času spremenljivih tržnih razmer in globalne finančne krize se mnoga podjetja tako v Sloveniji kot v tujini znajdejo v finančnih težavah. Slednja lahko za rešitev krize v podjetju uporabijo številne instrumente. Med njimi se lahko pojavi tudi postopek prisilne poravnave, čeprav za podjetje ta ukrep predstavlja zadnjega v vrsti med izbranimi, saj s svojimi zakonskimi določbami omeji delovanje in poslovanje podjetja. Postopek prisilne poravnave je za rešitev krize v podjetju izbralo tudi podjetje Horizont Skupina, d. o. o.
V Načrtu finančnega prestrukturiranja je vodstvo podjetja navedlo vrsto ukrepov, ki jih bo sprejelo, da bo lahko izpolnilo terjatve do svojih upnikov. Slednji postopka prisilne poravnave niso sprejeli, zato je podjetje končalo v stečajnem postopku. Ob takšnem izidu glasovanja smo se ozrli na zakonske določbe in potrebne izboljšave le-teh, predvsem z namenom uspešnejših izidov postopkov prisilne poravnave v Sloveniji.
Keywords: prisilna poravnava, Horizont Skupina, d. o. o., ZFPPIPP, kriza podjetja, Načrt
finančnega prestrukturiranja
Published in DKUM: 01.06.2016; Views: 1468; Downloads: 113
Full text (1,15 MB) |
8. NOVOSTI PRISILNE PORAVNAVE PO ZFPPIPP-F NA PRIMERU PODJETJA MERKUR D.D.Andreja Grobelnik, 2014, master's thesis Abstract: Podjetja, ki zaidejo v finančne težave in postanejo kratkoročno in dolgoročno plačilno nesposobna, imajo na razpolago prisilno poravnavo ali stečajni postopek. Stečajni postopek pomeni konec obstoja oz. delovanja podjetja, prisilna poravnava pa predstavlja njegovo preživetje.
V teoretičnem delu magistrske naloge smo najprej opredelili krizo podjetja in pomen tega, da podjetje nenehno spremlja svoje poslovanje, da pravočasno zazna prve znake krize, saj le tako lahko pravočasno uvede potrebne ukrepe za rešitev iz krize. V nasprotnem primeru se lahko zgodi, da podjetje zaide v stečaj. Nadalje predstavljamo novosti prisilne poravnave po ZFPPIPP-F, ki je uvedla kar nekaj novosti. Njena bistvena novost je postopek preventivnega prestrukturiranja, ki omogoča podjetju, da lahko to prestrukturiranje izvede že v fazi, ko insolventnost še ni nastopila. Novela ZFPPIPP-F je uvedla tudi dva nova ukrepa, in sicer da se lahko podjetje prestrukturira z izčlenitvijo novih družb ter prestrukturira zavarovane terjatve. Predstavljamo tudi vsebino načrta finančnega prestrukturiranja ter sam postopek prisilne poravnave od uvedbe do zaključka.
V empiričnem delu pa smo proučevali novosti prisilne poravnave po ZFPPIPP-F ter njihove učinke na primeru podjetja Merkur d.d., ki je v zadnjem predlogu prisilne poravnave predlagala izvedbo izčlenitve zdravega dela na dve novoustanovljeni družbi, to sta Merkur trgovina d.d. in Merkur nepremičnine d.d. Nad družbo Merkur d.d. se bo po izvedbi izčlenitve začel stečajni postopek.
Ugotovili smo, da je prisilna poravnava zelo zahteven sodni postopek, ki se ga je potrebno lotiti zelo skrbno in natančno, saj za podjetje predstavlja še zadnjo možnost, preden se nad njim začne izvajati stečajni postopek.
Keywords: kriza podjetja, prisilna poravnava, novosti ZFPPIPP-F, finančno prestrukturiranje, Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju.
Published in DKUM: 27.01.2015; Views: 2863; Downloads: 1762
Full text (1,39 MB) |
9. LIKVIDACIJA, STEČAJ IN PRISILNA PORAVNAVA V REPUBLIKI SLOVENIJITeo Skok, 2012, undergraduate thesis Abstract: Gospodarstvo je v prenesenem pomenu kot življenje v katerem se rojevajo nova podjetja in odmirajo stara. To rojevanje in odmiranje podjetij poteka v določenih ciklih v katerih lahko zasledimo, da v času gospodarske rasti nastane več novih podjetij ter v času gospodarske krize pa več podjetij preneha s svojim obstojem.
Tako kot v življenju tudi v gospodarstvu veljajo pravila, ki se jih naj bi držali. Nastajanje in odmiranje podjetij v gospodarstvu reguliramo s pravnimi normami s katerimi želimo omogočiti transparentno poslovanje ter enake pogoje za vsa podjetja na trgu.
Kadar podjetje zaide v finačne težave in je na meji svojega obstoja, takrat za to podjetje začnejo veljati pravna pravila iz Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP). Ta zakon ureja postopke in pravila, ki veljajo za podjetja, ki so insolventa ali gredo v prisilno poravnavo oziroma v stečaj.
Za obstoj podjetij pa so potrebne tudi banke, katere servisirajo gospodarstvo z krediti in jim omogočajo nadaljni razvoj ali obstoj na trgu. Vendar se pa lahko tudi zgodi, da banke, ki precenijo gospodarske razmere zaidejo v finančne težave zaradi nepremišljenega poslovanja. V primeru finančnih težav lahko gre banka v likvidacijo ali v stečaj in to področje ureja Zakon o bančništvu (ZBan-1).
Keywords: likvidacija, stečaj, prisilna poravnava, ZFPPIPP, ZBan-1
Published in DKUM: 21.12.2012; Views: 4927; Downloads: 645
Full text (248,06 KB) |
