| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 2 / 2
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
XIV. divizija »nabira kilometre« – projekt za spodbujanje gibalne aktivnosti na Osnovni šoli XIV. divizije Senovo : magistrsko delo
Andraž Polutnik, 2022, master's thesis

Abstract: Po prvem šolanju na daljavo zaradi epidemije covida-19 smo na osnovni šoli XIV. divizije Senovo opazili upad gibalne dejavnosti pri učencih in v času ponovnega zaprtja šol sestavili ekipo za izvedbo projekta, ki bi učence in zaposlene spodbudil k aktivnemu življenjskemu slogu. Tako smo oblikovali projekt XIV. divizija »nabira kilometre«, ki je ob povezavi imena šole in zgodovinske zgodbe ter povezanosti celotnega kraja z boji XIV. divizije motiviral učence in zaposlene k »nabiranju kilometrov« na krajših, daljših sprehodih ali tekih. Namen magistrskega dela je predstaviti primer dobre prakse — projekt XIV. divizija »nabira kilometre«. Časovna izvedba projekta je sovpadala s časom bojev XIV. divizije na slovenskih tleh iz leta 1944. Sodelujočim smo zastavili izziv, da se v 20 dneh približajo ali celo premagajo razdaljo 180 kilometrov. V projektu so sodelovali učenci iz vseh razredov, učitelji in ostali zaposleni na šoli. Aktivnih je bilo 162 udeležencev, ki so skupno zbrali več kot 10.000 kilometrov. Da je projekt učence in zaposlene spodbudil k aktivnejšemu življenjskemu slogu, dokazuje povprečna dnevna vrednost, ki je več kot 7,5 kilometrov na posameznika oz. posameznico. Poleg glavne športne aktivnosti je projekt vključeval tudi vsebine iz drugih predmetov, ki jih je bilo mogoče spremljati na za ta namen ustvarjeni spletni strani. Projekt je bil dobro zasnovan. Zanimanje za sodelovanje je bilo veliko. Zbranih je bilo ogromno kilometrov. Prav tako je bila izkazana želja po nadaljevanju projekta v prihodnje.
Keywords: XIV. divizija, nabiranje kilometrov, šport, gibalna dejavnost, zdravje
Published in DKUM: 14.06.2022; Views: 198; Downloads: 32
.pdf Full text (3,72 MB)

2.
POHOD XIV. DIVIZIJE V LIKOVNIH UPODOBITVAH IN JAVNIH SPOMENIKIH
Tina Lovrec, 2016, master's thesis

Abstract: Vrhovni komandant narodnoosvobodilne vojske (NOV) in partizanskih odredov (PO) Jugoslavije, Josip Broz Tito (1892–1980), je novembra 1943 prvič predlagal, da bi na Štajersko poslali vojaško pomoč z namenom pospešitve narodnoosvobodilnega gibanja, mobilizacije in vojaške ter politične okrepitve slovenskega ozemlja. Za težavno nalogo je bila izbrana XIV. divizija, ki se je januarja 1944 iz Suhorja v Beli krajini odpravila na svoj legendarni pohod. Zaradi prejšnjih neuspelih prehodov čez reko Savo je divizija na Štajersko odšla po daljši in varnejši poti preko Hrvaške. Po mesecu dni so 6. februarja 1944 pri Sedlarjevem prekoračiti Sotlo in ponovno stopili na slovensko ozemlje. Pred njimi je bil eden najtežavnejših pohodov v zgodovini narodnoosvobodilnega boja (NOB). XIV. divizije sovražnik na njenem pohodu ni uspel pokončati, na kar opozarja dejstvo, da se je po koncu nemške ofenzive februarja 1944 ponovno zbrala, reorganizirala ter dodatno okrepila za nove borbe. V magistrskem delu je podrobneje prikazan celoten pohod XIV. divizije na Štajersko, od priprav na pohod do zaključnih akcij divizije v februarju 1944. Moj prispevek je zgolj kratek opis pohoda, delovanja XIV. divizije na Štajerskem in njene vloge v NOB. Osrednja tema so javni spomeniki, spominska znamenja, grobovi in grobišča kot tudi spominske plošče, posvečene XIV. diviziji in dogodkom z znamenitega pohoda; vsi opisani pomniki so bili sistematično pregledani in evidentirani. Izpostavljeni so tisti spomeniki in spominska obeležja, ki opominjajo na prelomne dogodke s pohoda ter borce XIV. divizije. Hkrati so omenjeni tudi drugi pomniki, ki jih lahko povežemo z omenjeno divizijo. Spominska obeležja so obravnavana po krajih, po katerih se je februarja 1944 gibala XIV. divizija, opremljena z osnovnimi podatki ter opisi. Spomenikom z večjo likovno vrednostjo sem namenilo nekoliko več pozornosti. V obdobju NOB so se izoblikovale določene kultne osebnosti, ki jih še danes povezujemo s prelomnimi dogodki iz slovenske osvobodilne vojne. V okviru raziskovanja XIV. divizije sem tako izpostavila dve vidnejši osebnosti: divizijskega fotoreporterja Jožeta Petka (1912–1945) in vodjo kulturniške skupine XIV. divizije Karla Destovnika - Kajuha (1922–1944). Ker je fotografija postala pomemben dokument o okoliščinah in grozodejstvih spopadov, sem v delo vključila še nekaj fotografij, ki jih je Petek posnel na pohodu. Izbrani posnetki divizijskega fotoreporterja vsebinsko dopolnjujejo izbrane spomenike in spominska obeležja. V zgodovini postavljanja javnih spomenikov na Slovenskem predstavlja 20. stoletje pomembno obdobje, saj smo v tem času dobili nešteto spominskih obeležij, s pomočjo katerih se je pomembno oblikovala naša narodna identiteta. Po letu 1945 in vse do srede sedemdesetih let je bilo postavljeno veliko število spomenikov NOB, katerih recepcija pa je v zadnjem obdobju na pomembni preizkušnji. Izbrani primeri spomeniških obeležij, posvečenih XIV. diviziji, nas opominjajo na vlogo, ki jim je pripisana v okviru kolektivnega spomina in memorialne dediščine.
Keywords: XIV. divizija, NOB na Štajerskem, javni spomeniki, spominska obeležja, fotografija, Jože Petek, Karel Destovnik - Kajuh, kolektivni spomin, memorialna dediščina.
Published in DKUM: 09.12.2016; Views: 1697; Downloads: 198
.pdf Full text (6,86 MB)

Search done in 0.03 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica