| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 6 / 6
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Vpliv različnih glasbenih ritmov na mlečnost in sestavo mleka krav molznic
Damjana Žampa, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Raziskava, kjer smo proučevali vpliv različnih glasbenih ritmov na mlečnost in sestavo mleka krav molznic, je bila izvajana na kmetiji Žampa leta 2019. Dobro počutje živali je gospodarsko in etološko gledano esencialnega pomena za napredek in izpolnjevanje visokih ciljev kmeta. To lahko izpolnjuje le žival, ki ima dobre konzumacijske sposobnosti in navade ter prijetno, lagodno okolje. K slednjemu spada tudi vpliv glasbe. Poskus v računalniško vodenem hlevu na 33 kravah ČB pasme je potekal 60 dni in bil razdeljen na tri obdobja glasbe (počasne, brez glasbe in hitre). Jutranje in večerne količine mleka so bile izvzete iz programa Dairy Plan za vsak dan poskusa, medtem ko so bili vzorci za analizo parametrov mleka posamezne živali odvzeti vsak dvajseti dan. Ugotovili smo, da počasna glasba blagodejno vpliva na prirejo, kajti v tem obdobju smo zabeležili najvišje količine mleka, najvišje so bile tudi povprečne vsebnosti maščob, beljakovin, laktoze in SSBM. Raziskovanje je dalo pobudo za poskus v večjem obsegu, na več živalih in daljšem obdobju, saj glasba vpliva na parametre mlečnosti.
Keywords: krave molznice, vpliv glasbe, počutje, mlečnost, sestava mleka
Published: 25.09.2020; Views: 633; Downloads: 71
.pdf Full text (1,52 MB)

2.
Interes staršev in njihovih otrok do glasbenih dejavnosti
Tajda Čeh, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Glasbene dejavnosti zelo pomembno vplivajo na otrokov celostni razvoj, in ker se otrok že zelo zgodaj v nosečnosti odziva na glasbo, je pomembno, da se ji intenzivno in ciljno posvečamo. Različna izbira glasbenih dejavnosti otroka dodatno motivira, sprošča, navdihuje in povečuje raziskovalnost ter ga hkrati spodbuja v razmišljanje in reševanje različnih situacij ali vprašanj. Diplomska naloga je razdeljena na teoretični in empirični del. Teoretični del zajema tri poglavja, ki smo jih razčlenili na podpoglavja, kjer smo ugotavljali, kakšen vpliv ima družina in okolje v otrokovem življenju na njegov razvoj. Predstavljen je glasbeni razvoj otroka. Opisane so različne glasbene dejavnosti, ki se jih lahko poslužujemo v lastnem in otrokovem življenju. V empiričnem delu je bila izvedena raziskava, v kateri smo ugotovili, da aktivnost staršev in njihovih otrok na področju glasbe z leti narašča, torej starejši je starš, več glasbenih dejavnosti izvaja s svojim otrokom. Na podlagi vodenega intervjuja pa ugotavljamo, da otroci izražajo velik interes za instrumentalno izvajanje, ker pa nimajo možnosti rokovanja s glasbili, se najpogosteje odločijo za dejavnosti iz poslušanja glasbe. Starši z višjo izobrazbo se zavedajo, kako ključnega pomena je vključevanja glasbe v otrokovo življenje, zato v svojo vzgojo vključujejo več različnih glasbenih dejavnosti, prav tako pa se tudi otroci poslužujejo boljših vzorcev za posnemanje od staršev in sorojencev, ki so tudi sami glasbeno aktivni.
Keywords: družina, glasba, glasbene dejavnosti, glasbeni razvoj, interes staršev, vpliv glasbe na razvoj otroka
Published: 22.11.2019; Views: 537; Downloads: 96
.pdf Full text (1,14 MB)

3.
NAČRTOVANJE IN IZVAJANJE GLASBENIH DEJAVNOSTI V VRTCU
Tjaša Doma, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Tema diplomske naloge je Načrtovanje in izvajanje glasbenih dejavnosti v vrtcu. Glasba pomembno vpliva na otrokov celostni razvoj, zato je pomembno, da ji posvečamo veliko pozornosti že v vrtcu. Cilj, ki mu odrasli moramo slediti, je ta, da pri otroku vzbujamo veselje do glasbe, to pa dosežemo z različnimi glasbenimi dejavnostmi, ki naj bodo prisotne vsak dan. V teoretičnem delu, ki ima šest poglavij, je opisan vpliv, ki ga ima glasba na otroka. Naštete in opisane so glasbene dejavnosti. Predstavljeni so Kurikulum za vrtce ter dejavniki, ki nam pomagajo pri načrtovanju in izvajanju glasbenih dejavnosti. V empiričnem delu je bila izvedena raziskava o načrtovanju in izvajanju glasbenih dejavnosti. Anketni vprašalnik so izpolnjevale vzgojiteljice mariborskih vrtcev Borisa Pečeta, Studenci in Otona Zupančiča. Podatki so bili obdelani na ravni opisne statistike. Namen raziskave je bil ugotoviti značilnosti načrtovanja in izvajanja glasbenih dejavnosti v vrtcih. Na osnovi zastavljenih in raziskovalnih vprašanj smo ugotovili, da ima glasba velik pomen tudi v vrtcu, saj večina vzgojiteljev igra na kak instrument. V svoji skupini imajo glasbene kotičke. Z glasbenimi dejavnostmi se ukvarjajo vsaj enkrat na teden. Vzgojiteljice menijo, da pri načrtovanju in izvajanju glasbenih dejavnosti nimajo posebnih težav, kar nas veseli, saj to pomeni, da se jih rade lotijo.
Keywords: vpliv glasbe na otroka, glasbene dejavnosti, kurikulum za vrtce, načrtovanje glasbenih dejavnosti, izvajanje glasbenih dejavnosti
Published: 08.11.2016; Views: 1938; Downloads: 593
.pdf Full text (1,06 MB)

4.
GLASBENA SAMOPODOBA GLEDE NA STAROST OTROK IN SPODBUDO STARŠEV
Emanuela Subašič, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Namen diplomske naloge je bila podrobnejša seznanitev z razvojem samopodobe na splošno in glasbene samopodobe pri učencih. Na vzorcu 180 učencev tretjega razreda razredne stopnje in 180 učencev šestega razreda predmetne stopnje smo želeli proučiti stopnjo splošne in glasbene samopodobe glede na starost otrok in glede na to, ali jih starši spodbujajo ali ne. Želeli smo ugotoviti, ali splošna in glasbena samopodoba z leti naraščata in ali obstajajo razlike med učenci tretjega in šestega razreda pri spodbujanju splošne ter glasbene samopodobe s strani njihovega primarnega socialnega okolja. V teoretičnem delu smo predstavili področje splošne samopodobe, glasbene samopodobe, vpliv staršev na splošno in glasbeno samopodobo in razlike v splošni in glasbeni samopodobi glede na starost otrok. V empiričnem delu je bila uporabljena neeksperimentalna metoda pedagoškega raziskovanja. Podatki so bili pridobljeni s pomočjo anketnega vprašalnika, namenjenega učencem tretjega in šestega razreda. V raziskavo je bilo vključenih 320 učencev iz treh različnih osnovnih šol. V skladu s postavljenima hipotezama je bilo ugotovljeno, da obstajajo statistično značilne razlike v splošni in tudi glasbeni samopodobi glede na razred, in sicer smo ugotovili, da imajo učenci tretjih razredov bistveno boljšo splošno in glasbeno samopodobo kot učenci šestih razredov. Prav tako smo potrdili hipotezo, da obstaja povezanost med splošno in glasbeno samopodobo glede na razred, in sicer so se pri obeh vrstah samopodobe bolje samoocenili učenci tretjih kot učenci šestih razreda. S pomočjo Mann-Whitneyevega preizkusa smo ugotovili in delno potrdili hipotezi, da obstajajo statistično značilne razlike v splošni in glasbeni samopodobi med učeni, ki so deležni spodbude staršev, in tistimi, ki je niso deležni. Razlike so se namreč pokazale na področju splošne samopodobe pri trditvah »Sem dober/-a pri vseh šolskih predmetih« in »Menim, da sem zelo uspešen/-a« ter na področju glasbene samopodobe pri trditvah »Ko se ukvarjam z glasbo, sem srečen« in »Ukvarjanje z glasbo me sprosti«. Z Mann-Whitneyevim preizkusom smo potrdili tudi hipotezo, da obstaja povezanost med splošno in glasbeno samopodobo glede na spodbudo staršev, in sicer so imeli učenci, ki jih straši spodbujajo pri udejstvovanju z glasbo, višjo splošno in tudi glasbeno samopodobo v primerjavi z učenci, ki jih starši v glasbi ne spodbujajo.
Keywords: glasba, splošna samopodoba, glasbena samopodoba, samoocenjevanje učencev, starši kot dejavniki samopodobe, vpliv glasbe na otroka.
Published: 11.09.2013; Views: 1666; Downloads: 148
.pdf Full text (529,17 KB)

5.
VPLIV ROCK GLASBE NA VEDENJE PREDŠOLSKIH OTROK
Anja Kandrič, 2010, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu bo predstavljen vpliv rock glasbe na vedenje predšolskih otrok. Glasba je pomemben del človeškega vsakdana in poznamo ogromno zvrsti glasbe. Sama najraje poslušam rock glasbo, ki ima name pozitivne učinke. Opažam pa, da ima veliko ljudi precej negativnih stališč do te zvrsti, celo predsodke o njej ter, da si na podlagi tega ustvarijo negativno mnenje tudi o tisti, ki takšno glasbo poslušajo. Zato je bil moj namen podrobneje raziskati vpliv te zvrsti glasbe na predšolske otroke. Predvsem me je zanimalo, če rock glasba vpliva na njihovo agresivnost. V teoretičnem delu bo najprej predstavljen čustveni in socialni razvoj predšolskih otrok, nato agresivnost, velika pozornost pa bo namenjena poglavju, kjer bo govora o glasbenih preferencah, značilnostih rock glasbe in osebnostnih značilnostih ljudi, ki jo poslušajo. V empiričnem delu bodo opisani rezultati naše raziskave. Le ta je pokazala, da se je največ pozitivnih oblik vedenja pojavilo med prosto igro, ko je bila kot zvočna kulisa predvajana rock glasba. Medtem, ko se je največ negativnih oblik vedenja pojavilo, ko je bila kot zvočna kulisa predvajana klasična glasba. Ugotovljeno je bilo tudi, da se je največ pozitivnih in negativnih oblik vedenja pojavilo pri dečkih, da rock glasba ni povečala agresivnosti predšolskih otrok, kot je bilo pričakovano, ter da med rock glasbo in klasično glasbo kot zvočno kuliso ter brez glasbenega ozadja, ni bilo statistično značilnih razlik pri pojavljanju, tako pozitivnih kot negativnih oblik vedenja. Potrebno je omeniti, da moramo dobljene rezultate interpretirati z zadržkom, saj bi bilo potrebno eksperiment metodološko še izboljšati.
Keywords: čustveni in socialni razvoj predšolskih otrok, agresivnost, glasbene preference, vpliv rock glasbe na vedenje
Published: 11.10.2010; Views: 4097; Downloads: 588
.pdf Full text (707,72 KB)

6.
POVEZANOST GLASBENIH DEJAVNOSTI Z EMOCIALNIM IN SOCIALNIM RAZVOJEM PREDŠOLSKEGA OTROKA
Vesna Hriberšek, 2009, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu predstavljam povezanost glasbenih dejavnosti z emocialnim (čustvenim) in socialnim razvojem predšolskega otroka. V teoretičnem delu smo predstavili naslednje: vpliv glasbe na predšolskega otroka, emocialni (čustveni) in socialni razvoj v starostnem obdobju srednjega otroštva. Velika pozornost pa je bila namenjena tudi načrtovanju glasbenih dejavnosti v predšolski vzgoji, ciljem glasbene vzgoje ter področjem glasbenih dejavnosti v vrtcu. V empiričnem delu smo raziskali in podrobno razčlenili problem, katere glasbene dejavnosti se v vrtcu največkrat izvajajo. Rezultati raziskave so pokazali, da je to petje, igranje na instrumente ter poslušanje glasbe. Namen raziskave je bil tudi ugotoviti, katere oblike socialnega vedenja in katera čustvena stanja se največkrat pojavljajo pri izvajanju glasbenih dejavnosti. Ugotovili smo katere glasbene zvrsti vzgojiteljice največkrat predvajajo. Vse dobljene rezultate pa smo interpretirali s teoretičnimi postavkami ter tako prišli do ugotovitev, da je glasba močno povezana z otrokovim socialnim in emocialnim (čustvenim) razvojem, saj povečuje pozitivne dražljaje pri predšolskem otroku.
Keywords: Vpliv glasbe, glasbena psihologija, socialni razvoj predšolskega otroka, emocialni razvoj, načrtovanje glasbene vzgoje, cilji glasbene vzgoje, glasbene dejavnosti.
Published: 17.11.2009; Views: 3729; Downloads: 943
.pdf Full text (449,34 KB)

Search done in 0.2 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica