Search the digital library catalog

Abstract: Diplomsko delo se osredotoča na raziskovanje ene najpomembnejših transformacij v sodobni avtomobilski industriji – prehoda na električna vozila in trajnostno mobilnost. Avtomobilska industrija se sooča z velikimi pritiski za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, zaradi česar so proizvajalci avtomobilov prisiljeni spremeniti svoje poslovne modele, da ostanejo konkurenčni in relevantni na trgu. V tem kontekstu smo v tem delu preučili podjetje Volkswagen, enega izmed vodilnih svetovnih proizvajalcev avtomobilov, ki se je prav tako znašel na tej prelomni točki. Volkswagen se je po tej točki znašel na položaju, kjer je bila sprememba nujna za ponovno pridobitev zaupanja potrošnikov in izboljšanje svoje tržne pozicije. Podjetje se je odzvalo z ambiciozno strategijo prehoda na električna vozila, ki vključuje visoke investicije v raziskave in razvoj, vzpostavitev gigatovarn za proizvodnjo baterij ter preoblikovanje svoje ponudbe vozil. V središču te strategije je bila uvedba serije električnih vozil ID, ki so ključnega pomena za prihodnjo rast in uspešnost podjetja. V raziskavi smo analizirali, kako so te inovacije v poslovnem modelu vplivale na Volkswagnovo konkurenčnost, finančne kazalnike in tržni položaj. Ugotovili smo, da je podjetje s temi spremembami ne le uspelo obdržati svojo tržno pozicijo, temveč jo je tudi okrepilo, kar se kaže v povečanju prodaje električnih vozil, izboljšanju bruto marže. Prehod na trajnostno mobilnost je Volkswagnu omogočil, da se prilagodi novim tržnim razmeram in se postavi kot pionir na področju trajnostnih tehnologij. Diplomsko delo prav tako opozarja na nekatere ključne izzive, s katerimi se Volkswagen in širša avtomobilska industrija soočata pri tem prehodu. Mednje sodijo visoki stroški prehoda na nove tehnologije, negotovosti glede prihodnje regulative ter potreba po hitrem prilagajanju na digitalizacijo in avtonomno vožnjo. Kljub tem izzivom delo izpostavlja, kako lahko podjetja z inovativnimi poslovnimi modeli ne le preživijo, temveč tudi uspevajo v dobi disruptivnih sprememb.
Keywords: Poslovni model, inovacija, Volkswagen, avtomobilska industrija
Published in DKUM: 10.09.2024; Views: 83; Downloads: 69
Full text (1,71 MB)

Abstract: Namen prispevka: Manipulacija s programsko opremo ali izdelki samimi je postala v 21. stoletju neizbežno dejstvo, ki se mu človek skorajda ne more izogniti. Namerna zastarelost izdelkov ali delovanje le-teh v nasprotju z obljubljenim pri prodaji ni več nobena skrivnost, v podjetjih se s tem ukvarjajo celotni razvojni oddelki, o čemer priča tudi afera Dieselgate. Namen prispevka je analizirati in predstaviti primer Dieselgate, v katerega je vpleten Volkswagen, ter njegove posledice, nastale zaradi manipulacije s programsko opremo, predvsem z vidika zavajanja potrošnikov in ogrožanja okolja. Metode: Avtorja z uporabo deskriptivne analize primarnih in sekundarnih virov ter s primerjalno analizo predstavita primer Dieselgate in ravnanje podjetja Volkswagen z vidika potrošniške goljufije, izpostavita oblike oškodovanja potrošnikov ter pri tem z vidika kritične ekološke kriminologije izpostavita izrabo okolja oziroma okolju prijaznega tržnega marketinga za doseganje dobička, na škodo le-tega. Ugotovitve: Razkritje, da je Volkswagen kar šest let vgrajeval prepovedano programsko opremo v svoje dizelske avtomobile, je močno presenetilo javnost. Skoraj 11 milijonov avtomobilov po vsem svetu vsebuje prepovedano odklopno napravo, ki povzroči, da avtomobili v realnih pogojih izpuščajo tudi do 40-krat več škodljivih izpustov. Dušikov oksid, glavni produkt dizelskih avtomobilov je zelo nevaren onesnaževalec, ki lahko povzroči mnoge zdravstvene težave, velik vpliv pa ima tudi na okolje. Ugotovitve analize so pokazale, da je šlo za namerno zavajanje potrošnikov, kršitve okoljevarstvene zakonodaje in izrabo prodaje ‘okolju prijaznega avtomobila‘ kot strategijo za pridobivanje dobička. Izvirnost/pomembnost prispevka: Izvirnost prispevka se kaže v tem, da analizira primer Dieselgate z varstvoslovnega vidika in opozori na ogrožanje varnosti in zdravja posameznikov ter poskusi predlagati oblike preprečevanja le-tega.
Keywords: potrošniške goljufije, ogrožanje okolja, Dieselgate, Volkswagen
Published in DKUM: 15.04.2020; Views: 867; Downloads: 51
Full text (333,16 KB)
This document has many files! More...

Abstract: V diplomski nalogi je obravnavana problematika jamčevalnih zahtevkov potrošnikov z vidika afere Volkswagen (Dieselgate), v kateri je bilo odkrito, da so v koncernu Volkswagen v svoja vozila nameščali skrito programsko opremo, ki je prirejala podatke o vrednosti izpušnih plinov v času testiranja vozil. V diplomski nalogi so predstavljeni jamčevalni zahtevki, katere imajo zaradi ugotovljene napake na vozilu na voljo potrošniki. Predstavljene so predpostavke, ki morajo biti izpolnjene, da se lahko uveljavlja posamezen jamčevalni zahtevek, tiste predpostavke, ki se v navedeni zadevi kažejo kot problematične, pa so podrobneje analizirane. Predstavljena je tudi relevantna tuja sodna praksa.
Keywords: afera Volkswagen, Dieselgate, jamčevalni zahtevki, stvarne napake, odprava napake, pravice potrošnika
Published in DKUM: 15.09.2017; Views: 2093; Downloads: 215
Full text (676,86 KB)

Abstract: Namen diplomskega dela je osredotočiti se na primer »Diesel-gate«, škandal z goljufanjem emisijskih testov, ki je izbruhnil lansko leto in v katerega je bil vpleten Volkswagen. Naš glavni cilj diplomskega dela je analizirati razloge za nastali škandal in preučiti posledice, ki jih Volkswagnovo ravnanje prinaša. Poleg same študije primera smo v diplomskem delu pozornost namenili tudi gospodarski kriminaliteti kot področju, kamor bi lahko uvrstili Volkswagnovo ravnanje, ter goljufijo oz. potrošniško goljufijo kot glavno kaznivo dejanje, ki je bilo izvršeno pri omenjenem škandalu. Ob pisanju tega dela nas je najbolj zanimalo, ali so vodilni v podjetju vedeli za goljufanje na testiranjih, kar je bila ena izmed naših hipotez. Poleg tega nas je zanimalo tudi, kakšne posledice bo imel primer tako na stanje samega podjetja kot tudi na širše okolje. V ta namen smo analizirali primarne in sekundarne vire, iz katerih smo pridobili vse potrebne informacije. Ugotavljamo, da kljub temu da uradne preiskave še niso povsem končane, trenutni dokazi kažejo na to, da so bili vodilni v Volkswagnu vseskozi obveščeni o goljufanju in da so pred slabim desetletjem celo sami odobrili vstavljanje odklopnih naprav. Zaradi dušikovih oksidov, ki so glavni produkti Volkswagnovih izdelkov in zelo nevarni onesnaževalci okolja, bo največ posledic utrpelo okolje oz. narava, posledice pa so lahko hude tudi za ljudi. Kar pa se tiče posledic za samo podjetje, se jim za njihove »napake« obeta nemalo tožb in plačevanje vrtoglavih zneskov odškodnin. Da bi v prihodnosti preprečili podobne malverzacije, je potrebno zaostriti zakonodajo, ki ureja dovoljene nivoje emisij tako na državni kot tudi na mednarodni ravni. Potrebno bi bilo izvajati tudi pogostejša in podrobnejša testiranja produktov avtomobilskih proizvajalcev, na kar so že opozorili strokovnjaki. Če lahko sklepamo iz Volkswagnovega primera, bodo proizvajalci, očitno pa tudi politični organi, odločno proti takšnemu nadzorovanju, saj tovrstna testiranja predstavljajo finančni zalogaj, v primeru odkritja goljufanja, pa tako kot pri Volkswagnu tudi ogromne finančne izgube za podjetje, državo in ostale vpletene.
Keywords: gospodarska kriminaliteta, goljufije, potrošniške goljufije, emisijski testi, zavajanje, Volkswagen, študija primera, diplomske naloge
Published in DKUM: 19.10.2016; Views: 2076; Downloads: 318
Full text (585,00 KB)

Abstract: V diplomskem delu sem predstavil obrambne mehanizme pred prevzemi. Zaradi celovitega pogleda na obrambne mehanizme sem v prvem delu predstavil vrste prevzemov, razloge zaradi katerih do njih prihaja in razmejitve med prevzemi, združitvami in pripojitvami. Med glavne oblike prevzemov štejemo združitve, prevzeme z odkupom delnic, prevzem z odkupom premoženja. Posebno kategorijo tvorijo managerski prevzemi (MBO) in prevzemi z zadolžitvijo (LBO), sem prištevamo še prevzeme s pooblastili za zastopanje (proxyfighte). Pred natančnejšim opisom obrambnih mehanizmov pred prevzemi sem le-te razmejil še na prijateljske in sovražne, obrambni mehanizmi se uporabljajo pri sovražnih prevzemih. Med obrambnimi mehanizmi ločimo preventivne in kurativne mehanizme. Več poudarka smo namenili preventivnim mehanizmom, saj so le-ti neposredno vezani na zakonodajo, ki jih omejuje, pri kurativnih obrambnih mehanizmih gre predvsem za prepričevanje obstoječih delničarjev naj delnic ne prodajo in iskanje boljšega ponudnika. Preventivne obrambne mehanizme smo razdelili na štiri večje skupine, to so: spremembe organizacijske strukture, spremembe kapitalske strukture, spremembe premoženjskega stanja podjetja in zlate delnice. Glavne omejitve pri uporabi obrambnih mehanizmov predstavlja zakonodaja, zato smo preučili slovensko in evropsko zakonodajo na tem področju. V Sloveniji prevzemno zakonodajo smiselno sestavljata zakon o prevzemih in zakon o gospodarskih družbah, medtem ko je Evropska unija to področje uredila s trinajsto direktivo o prevzemih in prevzemnih ponudbah. Kot zadnje poglavje je predstavljen primer prevzema volkswagna s strani Porscheja, ki je nekaj časa visel v zraku zaradi zlate delnice, ki jo je imela dežela Spodnja Saška v družbi Volkswagen in zaradi nemškega zakona o volkswagnu, ki je dajal državi oz. deželi nesorazmerno število članov v nadzornem svetu glede na udeležbo v kapitalu. Sodba sodišča Evropskih skupnosti je Nemčiji zapovedala, da mora sporni zakon umakniti in s tem posledično dovoliti prevzem Volkswagna.
Keywords: : prevzem, združitev, pripojitev, prijateljski prevzemi, sovražni prevzemi, MBO, LBO, obrambni mehanizmi, kurativni obrambni mehanizmi, preventivni obrambni mehanizmi, zlata delnica, Zakon o prevzemih (ZPre), Zakon o gospodarskih družbah (ZGD), 13. direktiva, Volkswagen
Published in DKUM: 24.09.2009; Views: 4323; Downloads: 748
Full text (407,28 KB)