1. Hibridno projektno vodenje v javnem zavoduAnže Pavšek, 2025, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo raziskuje uporabo hibridnih metodologij, ki združujejo tradicionalne in agilne pristope. Namen raziskave je analizirati prednosti in slabosti hibridnega projektnega vodenja ter preučiti, kako lahko tovrstni pristop prispeva k boljšemu izvajanju projektov. Raziskava pokriva področje projektnega vodenja v Javnem zavodu Cene Štupar – Center za izobraževanje Ljubljana, kjer je uspešno izvajanje projektov ključno za doseganje organizacijskih ciljev. Teorija navaja, da hibridno projektno vodenje prinaša številne prednosti, vključno s povečano prilagodljivostjo, izboljšano komunikacijo znotraj projektnih ekip ter višjo uspešnostjo projektov, vendar se je v aplikativnem delu, kjer je bila opravljena raziskava na enem od projektov, pokazalo, da v Javnem zavodu Cene Štupar – Center za izobraževanje Ljubljana uporaba hibridnih metodologij ne bi bila smiselna .
Keywords: Projekt, hibridno projektno vodenje, organizacija, javni zavod.
Published in DKUM: 11.06.2025; Views: 0; Downloads: 4
 Full text (1,22 MB) |
2. Agilno vodenjeLara Kovačec, 2025, master's thesis Abstract: Magistrsko delo obravnava pomen agilnega vodenja kot ključnega dejavnika uspešnosti sodobnih organizacij v hitro spreminjajočem se poslovnem okolju. Agilno vodenje omogoča organizacijam prilagodljivost, odzivnost in izkoriščanje novih priložnosti, pri čemer imajo ključno vlogo agilni vodje, ki s svojo sposobnostjo sprejemanja hitrih odločitev, spodbujanja inovacij ter kulture učenja navdihujejo zaposlene. Kljub dokazanim prednostim agilnega pristopa organizacije še vedno pogosto vztrajajo pri tradicionalnih organizacijskih strukturah, zato je nujno spodbujati prehod k bolj prilagodljivim in učinkovitim oblikam vodenja za zagotavljanje dolgoročne konkurenčnosti in uspeha.
Namen magistrskega dela je bil ugotoviti pomen agilnosti in agilnega vodenja ter vpliv ravni poznavanja agilnega vodenja pri vodjih na motivacijo, komunikacijo, zadovoljstvo in produktivnost zaposlenih. To je bilo opravljeno s pomočjo spletnega anketnega vprašalnika, v katerem so sodelovali vodje in izvedbeni delavci izbranega podjetja. Analiza pridobljenih podatkov je omogočila vpogled v prakso agilnega vodenja v podjetju ter ugotavljanje vpliva ravni poznavanja agilnega vodenja pri vodjih na motivacijo, komunikacijo, zadovoljstvo in produktivnost zaposlenih.
Rezultati so pokazali, da sta agilnost in agilno vodenje še vedno premalo raziskani temi, pri čemer so vodje bolj ozaveščeni o teh konceptih v primerjavi z izvedbenimi delavci. Prav tako smo ugotovili, da raven poznavanja agilnega vodenja pri vodjih pozitivno vpliva na motivacijo, izboljšuje komunikacijo, povečuje zadovoljstvo in produktivnost zaposlenih, kar poudarja pomembnost vloge agilnih vodij pri ustvarjanju pozitivnega delovnega okolja in doseganju organizacijskih ciljev. Te ugotovitve še posebej izpostavljajo pomen povečanja poznavanja agilnega vodenja med vodji, saj lahko to pripomore k večji organizacijski uspešnosti.
Keywords: agilnost, agilna organizacija, agilno vodenje, agilni vodja, motivacija, komunikacija, zadovoljstvo, produktivnost
Published in DKUM: 05.06.2025; Views: 0; Downloads: 30
Full text (1,97 MB) |
3. Organizacijska kultura in vodenje: študija primera podjetja impolJulija Kotnik, 2025, master's thesis Abstract: Magistrska naloga analizira vpliv organizacijske kulture in vodenja na uspešnost podjetja Impol. Osredotoča se na prepletanje različnih stilov vodenja in kulturnih modelov, ki vplivajo na prilagodljivost podjetja in njegov potencial za inovacije. Organizacijska kultura je ključnega pomena za uspeh podjetja, ker vključuje norme in vrednote in le-te oblikujejo delovno okolje.
Raziskovali bomo različne tipe kultur, kot so tržna kultura, ki poudarja konkurenčnost in kultura klana, ki poudarja sodelovanje. Pri tem bomo obravnavali tudi adhokracijo, ki spodbuja fleksibilnost, inovacije in prilagodljivost. V današnjem sodobnem poslovnem okolju je nujno potrebno uravnoteženje prilagodljivosti in stabilnosti za inovacije in rast. Poleg organizacijske kulture bomo raziskali tudi vpliv stilov vodenja, kot so demokratični, avtoritativni in participativni slog. Poudarek bomo namenili participativnemu slogu, ki spodbuja zavzetost zaposlenih in inovativnost, vendar se lahko v hierarhičnih organizacijah pojavijo ovire pri učinkovitosti izvajanja. Raziskava bo analizirala, kako trenutni slog vodenja podjetja Impol vpliva na podporo inovacijam in motivacijo. Čeprav rezultati kažejo na pozitivno delovno okolje, je mogoče opaziti vidno potrebo po izboljšavah na področju podpore inovacijam in odprti komunikaciji, kar je ključnega pomena za nadaljnji razvoj podjetja. V raziskavi bomo ponudili predloge za izboljšanje organizacijske kulture in vodenja v podjetju, skupaj z izboljšanjem inovativnosti, spodbujanjem odprte komunikacije, profesionalnega razvoja zaposlenih in večjo fleksibilnostjo pri odločanju. To bi podjetju omogočalo boljše prilagajanje tržnim spremembam in povečalo kreativnost zaposlenih.
Keywords: organizacijska kultura, vodenje, Impol, inovativnost, uspešnost.
Published in DKUM: 05.06.2025; Views: 0; Downloads: 15
Full text (3,02 MB) |
4. Stili vodenja in zadovoljstvo zaposlenih v javnem socialnovarstvenem zavoduMojca Kokove, 2025, master's thesis Abstract: Kadrovska situacija v socialnovarstvenih zavodih v Sloveniji je trenutno v izredno nezavidljivi situaciji. Soočamo se s pomanjkanja kadra v takšnih razsežnostih, da so socialnovarstveni zavodi primorani zmanjševati število stanovalcev, kar negativno vpliva na kakovost življenja starostnikov. Mlajši zaposleni odhajajo na lažja delovna mesta, starejši zaposleni zaradi izgorelosti v bolniški stalež. Kakovost obravnav stanovalcev se znižuje, ob tem pa je prisotno tudi močno nezadovoljstvo zaposlenih z delovnimi pogoji.
V teoretičnem delu magistrske naloge smo s pregledom strokovne in znanstvene domače in tuje literature opredelili vodenje, sestavine vodenja, zbrali nekaj lastnosti dobrih vodij in razlogov za vodenje. Nadalje smo zbrali nekaj najpogostejših teorij in stilov vodenja, opisali proces vodenja in predstavili vpliv vodenja na zadovoljstvo zaposlenih. V empiričnem delu magistrske naloge smo z uporabo anonimnega vprašalnika iskali odgovore na raziskovalna vprašanja, ki smo si jih zastavili, in sicer:
• Kateri stil vodenja prevladuje v socialno varstvenem zavodu?
• Kateri stil vodenja je najprimernejši v socialnovarstvenem zavodu?
• Katere so lastnosti vodje, ki bi si jih podrejeni želeli?
• Ali stil vodenja vpliva na zadovoljstvo zaposlenih v socialnovarstvenem zavodu?
Analize in grafe smo predstavili v tabelah in s slikami s pomočjo uporabe računalniškega programa Microsoft Excel in SPSS.
Rezultati so pokazali, da v izbranem socialnovarstvenem zavodu prevladuje transformacijsko vodenje. Prav tako se je izkazalo, da je transformacijsko vodenje najprimernejši stil vodenja v socialnovarstvenem zavodu. Odločnost, zanesljivost in poštenost so lastnosti vodje, ki jih podrejeni pri vodji postavljajo v ospredje. Pri raziskovanju vpliva stila vodenja na zadovoljstvo zaposlenih smo presenetljivo prišli do rezultata, da obstaja šibka povezanost oziroma smo z nadaljnjimi regresijskimi metodami analize prišli do rezultata, da niti transformacijsko niti avtoritarno vodenje nima vpliva na zadovoljstvo zaposlenih v socialnovarstvenem zavodu.
Keywords: vodenje, stili vodenja, zadovoljstvo zaposlenih, socialnovarstveni zavod
Published in DKUM: 04.06.2025; Views: 0; Downloads: 10
Full text (1,73 MB) |
5. Priložnosti in izzivi umetne inteligence v vodenju projektov : diplomsko deloRok Žonta, 2025, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu se osredotočamo na priložnosti in izzive umetne inteligence (UI) v vodenju projektov. Glavni namen raziskave je analizirati, kako UI lahko izboljša vodenje projektov in se učinkovito integrira v procese, hkrati pa prepoznati ovire. Za pridobitev podatkov in primerjavo orodij smo izvedli pregled funkcionalnosti orodji, praktični primer in analizo občutkov. Končni rezultati kažejo, da je UI učinkovita pri avtomatizaciji osnovnih nalog, medtem ko je človeško strokovno znanje ključno za kompleksnejše vidike. V sklepu ugotavljamo, da kombinacija avtomatizacije UI in človeškega znanja prinaša najboljše rezultate ter da bo človeški faktor ključen tudi v prihodnosti integracije UI v projektno vodenje.
Keywords: vodenje projekta, umetna inteligenca, primerjave, sodobna orodja za vodenje projektov, funkcionalnosti, analiza, priložnosti, izzivi
Published in DKUM: 03.06.2025; Views: 0; Downloads: 11
Full text (3,04 MB) |
6. Vodenje sodelavcev, ki delajo na daljavoLara Sagadin, 2025, undergraduate thesis Abstract: Vodenje na daljavo postaja novi trend vodenja podjetij, saj jim to omogoča tehnološki razvoj in spremenjene delovne razmere, ki omogočajo večjo fleksibilnost pri delu. Vedno več podjetij je začelo prakticirati vodenje zaposlenih na daljavo. V diplomskem delu smo proučili ključne vidike vodenja zaposlenih v organizaciji in na daljavo. V teoretičnem delu so predstavljeni definicije vodenja, stili vodenja ter tudi vloge in spretnosti dobrih vodij. Osredotočili smo se tudi na elemente vodenja, med katere spadajo komunikacija, motivacija, razvoj zaposlenih ter vpliv organizacijske kulture na delo v organizaciji. Eno poglavje smo namenili vodenju na daljavo, kjer smo proučili razne definicije vodenja na daljavo, elemente vodenja na daljavo, prednosti in slabosti dela na daljavo z vidika organizacije in vidika zaposlenih, s katerega lahko ugotovimo, da je kar nekaj prednosti in slabosti dela na daljavo. Ena od teh prednosti dela na daljavo je fleksibilen urnik za zaposlene, kar omogoča boljše ravnotežje med delovnim in zasebnim življenjem. Posebej smo se osredotočili na izzive vodij, s katerimi se spopadajo pri delu na daljavo, ter tudi kako se zaposleni spopadajo z raznimi izzivi. Raziskovali smo vodenje na daljavo v podjetju X, pri čemer smo s pomočjo anketnega vprašalnika proučevali vidike, kot so zadovoljstvo zaposlenih, učinkovitost komunikacije ter vpliv organizacijske klime na uspešnost dela. Analiza pridobljenih rezultatov je pokazala, da so ključni dejavniki uspešnega vodenja na daljavo jasna opredelitev ciljev, učinkovita uporaba digitalnih komunikacijskih orodij, fleksibilnost pri delu in prilagojene strategije motiviranja zaposlenih. Na podlagi ugotovitev smo oblikovali predloge za izboljšave, ki vključujejo okrepljeno interno komunikacijo, spodbujanje timskega povezovanja ter večjo podporo zaposlenim pri prilagajanju delu na daljavo.
Keywords: vodenje na daljavo, delo od doma, motivacija zaposlenih na daljavo, izzivi dela na daljavo, prilagoditev delovnega mesta
Published in DKUM: 13.05.2025; Views: 0; Downloads: 51
Full text (1,40 MB) |
7. Kompetence trenerjev alpskega smučanjaTimi Gašperin, 2025, master's thesis Abstract: Namen magistrskega dela je bil razviti kompetenčni model za trenerje alpskega smučanja, ki bi pomagal pri opredelitvi ključnih kompetenc, potrebnih za uspešno izvajanje trenerskih nalog v različnih situacijah, vključno s kriznimi. Raziskava je bila izvedena z uporabo dveh glavnih metod. Prvi del raziskave je vključeval teoretično analizo obstoječih virov, pri kateri smo uporabili komparativno in deskriptivno metodo. V empiričnem delu smo izvedli intervjuje z izbranimi trenerji alpskega smučanja, ki delujejo na najvišji ravni, pri čemer smo uporabili kvantitativno metodo za analizo podatkov in oblikovanje kompetenčnega modela. Rezultati raziskave so pokazali, da so za uspeh trenerjev ključne tako tehnične kot mehke kompetence, med katerimi izstopajo sposobnosti učinkovitega vodenja, motivacije, prilagajanja treningov individualnim potrebam športnikov ter obvladovanja kriznih situacij. Na osnovi ugotovitev smo razvili kompetenčni model, ki vključuje vse ključne kompetence za trenerje alpskega smučanja. Priporočamo, da se ta model vključi v programe usposabljanja in profesionalnega razvoja trenerjev, saj lahko znatno prispeva k izboljšanju njihove učinkovitosti ter sposobnosti obvladovanja izzivov, s katerimi se soočajo na terenu. Prav tako predlagamo, da se v prihodnosti izvedejo nadaljnje raziskave, ki bi podrobneje preučile vpliv stresnih delovnih pogojev na razvoj specifičnih kriznih kompetenc pri trenerjih alpskega smučanja.
Keywords: vodenje in management, kompetence, kompetenčni model
Published in DKUM: 23.04.2025; Views: 0; Downloads: 2
Full text (3,11 MB) |
8. Vpliv policijskih združenj na vodenje policijske organizacije : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloAljoša Debevec, 2025, undergraduate thesis Abstract: Policijska združenja v Sloveniji, kot so Mednarodna policijska zveza, Društvo kriminalistov Slovenije, Združenje Sever, Združenje policijskih šefov Slovenije ter oba policijska sindikata, igrajo pomembno vlogo pri zastopanju interesov policistov, izboljšanju delovnih pogojev in strokovnem povezovanju. Kljub temu njihov vpliv na vodenje policijske organizacije ostaja omejen, saj je to še vedno podrejeno političnim dejavnikom. Diplomsko delo obravnava vpliv teh združenj na vodenje slovenske policije ter njihov pomen pri oblikovanju praks, politik in strategij. Primerjali smo stanje v Sloveniji s tujino, kjer imajo združenja večjo avtonomijo in vpliv. Posebej smo izpostavili International Association of Chiefs of Police ter vlogo sindikatov pri pogajanjih o delovnih pogojih in zakonodaji. Analiza strokovne literature je pokazala, da bi večji vpliv združenj lahko prispeval k večji neodvisnosti in profesionalizaciji policije. Slovenska združenja se soočajo z izzivi, kot so omejene pristojnosti in politični vplivi. Na podlagi ugotovitev predlagamo krepitev vloge združenj v odločitvenih procesih in povečanje njihove avtonomije, kar bi prispevalo k učinkovitejšemu in nepristranskemu delovanju policije.
Keywords: policijska organizacija, vodenje v policiji, policijska združenja, diplomske naloge
Published in DKUM: 14.04.2025; Views: 0; Downloads: 38
Full text (993,36 KB) |
9. Vloga neverbalnega komuniciranja v organizacijah - dobro raziskano področje ali nerešena uganka v poslovnem svetuMagdalene Palushaj, 2024, master's thesis Abstract: Komuniciranje je pomemben del našega vsakdana. Omogoča nam izražanje stališč, misli in občutkov ter povezovanje in komuniciranje z ljudmi okoli nas. V organizacijah dajejo tako managerji kot zaposleni veliko poudarka vidnim vidikom komunikacije, vendar se malokdo usmeri na tiste manj vidne. Razumevanje človeka v veliki meri temelji ravno na manj vidnih aspektih, kot je neverbalna komunikacija. Za učinkovito delovanje organizacij pa je zelo pomembno poznavanje le-te. V magistrskem delu smo opredelili vrste komuniciranja. Komuniciramo lahko na različne načine. Ker osredotočenost magistrske naloge temelji na neverbalnem komuniciranju smo ga bolj podrobno opisali, navedli njegovo pomembnost in prednosti ter njegove elemente – parajezik, govorico telesa, izraz na obrazu, prostorsko razdaljo, dotik, videz in okrasje. Opisali smo povezavo med neverbalno komunikacijo in čustveno inteligenco, ki omogoča boljše prepoznavanje in razumevanje lastnih in tujih čustev ter namenov preko interpretacije neverbalnih signalov. V nadaljevanju smo preučevali razumevanje zaposlenih s pomočjo neverbalnega komuniciranja, kjer smo ugotovili, da neverbalna komunikacija razkriva neskladja med besedami in dejanskimi občutki zaposlenih, kar je nepogrešljivo za preprečevanje nesporazumov in reševanje konfliktov. V empirčnem delu magistrske naloge smo teoretične ugotovitve podkrepili z intervijuji, ki so bili izvedeni na Centru za socialno delo Spodnje Podravje. Ta organizacija nam je omogočila dobiti odgovore, ki smo jih iskali, saj se zaposleni v veliki meri srečujejo z neverbalno komunikacijo s strani uporabnikov in sodelavcev. Intervjuji z zaposlenimi so razkrili, kako pomembno je poznavanje neverbalnih signalov, saj ti močno vplivajo na medsebojno razumevanje, gradnjo zaupanja ter preprečevanje konfliktov, hkrati pa omogočajo boljše prepoznavanje čustvenih stanj in potreb uporabnikov. Ugotovili smo, da poznavanje in osredotočanje na neverbalno komunikacijo bistveno prispeva k boljšemu razumevanju potreb uporabnikov ter zaposlenih. Posledično prispeva k uspešnejšnejši organizaciji, saj je motiviranost in produktivnost zaposlenih večja. Dobljeni rezultati kažejo, da morajo managerji poznavati področje neverbalne komunikacije, da lahko pristopijo in ugotovijo potrebe zaposlenih in jih s tem spodbudijo k večji produktivosti in motiviranosti. Prav tako nam kažejo, da je to področje zelo pomembno, saj spoznamo neverbalne signale in lahko ukrepamo glede na njihov pomen. Na podlagi raziskave lahko zaključimo, da je razumevanje neverbalne komunikacije v organizacijah ključnega pomena, saj ne gre zgolj za dodatek k verbalni komunikaciji, temveč za nujo pri učinkovitem delovanju in grajenju uspešnih medosebnih odnosov. S to magistrsko nalogo smo prispevali k razumevanju pomembnosti neverbalne komunikacije ter podali smernice, kako jih lahko managerji uporabijo za izboljšanje motivacije, produktivnosti zaposlenih ter za ugotavljanje njihovih potreb, kar je ključno za dolgoročni uspeh organizacij.
Keywords: vodenje, komuniciranje, neverbalno komuniciranje, organizacija, manager, zaposleni
Published in DKUM: 12.03.2025; Views: 0; Downloads: 44
Full text (1,71 MB) |
10. 8. posvet o ohranjanju in trajnostni rabi rastlinskih genskih virov : Trajni nasadi, zbornik povzetkov2025, proceedings Abstract: Zbornik vključuje povzetke prispevkov, ki so bili predstavljeni na 8. Posvetu o ohranjanju in trajnostni rabi rastlinskih genskih virov (RGV), organiziranem s strani Univerze v Mariboru, Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede, v sodelovanju z Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Namen vsakoletnega posveta je ozaveščanje javnosti o pomembnosti ohranjanja RGV v Sloveniji, predstavitev novosti na tem področju, pregled dosežkov ter izmenjava izkušenj med sodelujočimi. Zaradi omejenega obsega razpoložljivih finančnih sredstev so trenutne dejavnosti JSRGB usmerjene predvsem v ohranitev obstoječih zbirk lokalnih genskih virov kmetijskih rastlin, manj pa je aktivnosti na področju sistematičnega ocenjevanja RGV glede uporabne vrednosti, tako v genskih bankah ex situ kot na njihovem naravnem rastišču in situ. Osrednja tema letošnjega posveta so bili trajni nasadi in sicer so bili v prvem sklopu predstavljeni prispevki, ki so obravnavali sadne rastline, v drugem sklopu pa so sledila predavanja na temo trajnih nasadov vinske trte. Ob zaključku so bile podane možnosti vzpostavitve ohranjanja RGV na kmetijah. Poudarjen je bil tudi pomen sistema kakovosti pri vodenju genskih bank.
Keywords: vodenje kakovosti, genska banka, trajni nasadi, tradicionalni genotipi sliv, genska banka vinske trte
Published in DKUM: 20.02.2025; Views: 0; Downloads: 7
Full text (1,85 MB)
This document has many files! More... |
