| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 3 / 3
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
NARAVNA IN KULTURNA SIMBOLIKA V ROMANIH VLADA ŽABOTA
Robert Titan, 2012, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu Naravna in kulturna simbolika v romanih Vlada Žabota smo obravnavali pet romanov, ki jih lahko umestimo v sklop pokrajinske fantastike. Domnevali smo, da je simbolna raven teh romanov zgrajena na součinkovanju in nasprotovanju naravnega in kulturnega sveta in od tam izvirajočih simbolov. Raziskava je to potrdila. Romaneskni svet Vlada Žabota je utemeljen na zelo značilnem naravnem prostoru (gričevnati ruralni svet s poudarkom na vodnih habitatih, posebno vlogo pri atmosferi ima megla), ki predstavlja nevarni svet onstran kulture, v katerega se zateka posameznik, ki si v kulturi prav tako ne more najti mesta. Ta temeljna izločenost je tudi razlog za način, kako je zgrajen kulturni svet in kako so uporabljeni od tam izvirajoči simboli.
Keywords: Vlado Žabot, simbol, pokrajinska fantastika, naravno, kulturno, simbolika
Published: 17.09.2012; Views: 1307; Downloads: 264
.pdf Full text (368,06 KB)

2.
Problem eksistence in razkroj subjekta v Žabotovih romanih Pastorala, Stari pil, Sukub in Volčje noči
Larisa Weiss-Grein Konkolič, 2016, master's thesis

Abstract: Pričujoče magistrsko delo že v naslovu opozarja na eksistencialni in identitetni problem romanesknega subjekta v izbranih Žabotovih romanih Pastorala, Stari pil, Volčje noči in Sukub. Vsi, razen zadnjega, ki je Žabotov t. i. »urbani« prvenec, so postavljeni v morbidno močvirsko okolje, prostor brezmejne ravnice, ki s svojimi mitološkimi in polpoganskimi spremljevalci že ob prvem stiku svoje popotnike in večne iskalce napolni s patološkim hrepenenjem po Bližnjem in absolutni resnici. Blodnjava motnja postaja protagonistov bivanjski označevalec, ki ga vodi skozi temne, plesnive in vlažne hodnike zamejenih prostorov kolektivnega, s težkim zrakom prepojene beznice, skozi brezbožne ustanove božjega, vse do podstrešij stolpnic, kjer bi bilo mogoče najti še kako varno zatočišče pred »zadušljivimi« načeli kolektivnega. Paranoja postaja vzvod subjektovega večnega bega pred zasledovalnim principom fatalno erotičnega in kolektivnega, pri čemer oba pridobivata destruktivne razsežnosti. Rešitev eksistenčnega položaja in razkrajajoče se identitete je za protagonista možna le s pobegi v trans-resnico ali z nadevanjem »mask« po dolžnosti. Hrepenenje po idealni ljubezni do Bližnjega se z vsakim nadaljnjim korakom izkaže kot prazen up. Junakovi napori po rešitvi se kljub zasledovalnim in omejevalnim principom v celoti nikoli ne končajo. V eksistenčnih prehodih se protagonist psihično in fizično znajde »na meji« in šele na zadnji bivanjski postaji jo za hip prestopi. Tu ugleda pravega Bližnjega in spozna absolutno Resnico. Pot Žabotovega romanesknega subjekta se nikoli ne konča. Na svoji zadnji postaji se vselej vrne na začetek.
Keywords: Vlado Žabot, subjekt, romaneskni subjekt, protagonist, eksistenca, identiteta, razkroj, eksistenčni prehodi, nadevanje »mask«, Bližnji, Drugi, kolektivni princip, erotični princip, »ljubiti po dolžnosti«, absolutna Resnica
Published: 05.10.2016; Views: 552; Downloads: 80
.pdf Full text (2,08 MB)

3.
ELEMENTI FANTASTIKE V ROMANIH VLADA ŽABOTA
Petra Potočnik, 2016, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo z naslovom Elementi fantastike v romanih Vlada Žabota v teoretičnem delu povzema teoretične pojme, na katerih temelji nadaljnja analiza. Fantastično literaturo označujemo kot žanr, v katerega sodijo mnogi podžanri, kot je utopija, antiutopija in za to magistrsko nalogo še posebej pomembna pokrajinska fantastika, ki jo opredeljujejo komponente, kot so prenovljena vloga pripovedovalca, povečana vloga narave, vključenost ljudskih vraž in verovanja ter posebnih pokrajinskih pogojev. K avtorjem pokrajinske fantastike umeščamo tudi Vlada Žabota, v čigar delih ostajata narava in pokrajina glavno gonilo (izjema je roman Sukub). Poleg žanrske opredelitve prvi del magistrske naloge zajema še opredelitev fantastike kot termina, ki ga zaznamuje soobstoj dveh svetov, realnega in fantastičnega, med katerima sicer obstaja meja, ki jo je moč tako z ene kot tudi z druge strani prestopati. Takšno literaturo tako upravičeno zaznamujemo kot dvopolno konstruirano literaturo, ki ob tem vključuje prvine intertekstualnosti in očitne znake povezanosti z grozljivim romanom. Posledici omenjenih lastnosti fantastične literature sta odklon od resničnosti in občutek negotovosti, ki se poraja tako znotraj bralca kot tudi znotraj literarnega lika. Omenjene značilnosti se pojavljajo v analiziranih literarnih delih, v katerih smo iskali eksplicitno določene elementarne drobce, in sicer na ravni motivov, teme, dogajanja, prostora, časa, literarnih likov ter na jezikovni ravni. Drugi del magistrske naloge je sestavljen iz analize romanov Vlada Žabota Stari pil, Pastorala, Volčje noči, Nimfa, Sukub in Ljudstvo lunja. S pomočjo analize, temelječe na izsledkih teoretičnega dela, so fantastični elementi klasificirani ter ustrezno obrazloženi. S pomočjo podrobne interpretacije in analize omenjenih del ugotavljamo, da se v prav vseh romanih brez izjeme pojavljajo različni elementi fantastike, ki segajo predvsem na motivno in tematsko raven, prav tako na raven literarnega dogajanja in literarnih oseb, nekoliko manj tovrstnih elementov pa je vključenih na področje literarne časovnosti in prostorskosti.
Keywords: Fantastika, elementi fantastike, Vlado Žabot, pokrajinska fantastika, Nimfa, Stari pil, Pastorala, Volčje noči, Sukub, Ljudstvo lunja
Published: 17.11.2016; Views: 1352; Downloads: 222
.pdf Full text (1,03 MB)

Search done in 0.06 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica