| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 5 / 5
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
SPOLNE VLOGE V DELIH VIRGINIE WOOLF
Janja Đaković, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Spolne vloge, ki so pod vplivom družbene strukture, kulture in tradicije, se nanašajo na normativna pričakovanja o obnašanju in delovanju moških in žensk. Spol in spolnost sta problematični kategoriji v delih Virginie Woolf, predhodnice feminizma. V diplomski nalogi so skozi teorije feminizma in spolov analizirane avtoričine predstave tako o vlogah moških in žensk kot o samem pojmovanju spola. V diplomski nalogi sem prišla do zaključkov, da vloge obravnavanih likov odstopajo od tradicionalnega pojmovanja spola in spolnih vlog. Avtorica je že v svojem času izrazila danes aktualno idejo o spremenljivosti in performativnosti spola. Podoba androginega človeka vključuje v posamezniku tako moško kot žensko sfero, kar prihaja danes vedno bolj v ospredje. Posledično razkriva motiv homoerotike, ki zanjo še zdaleč ni moteča spolna praksa. Predvsem v esejih se njeno prvotno zagovarjanje enakosti razvije v upoštevanje raznolikosti, kar je še ena od osrednjih tem današnjega feminizma. Da se upre stereotipnemu oblikovanju feminine oz. maskuline spolne vloge, uvede na eni strani tako imenovano podobo hišnega angela, skozi katerega ironično prikazuje žensko ponižno ujetost v vsa hišna opravila; na drugi strani pa prikaže s svojo glavo misleče ženske, ki so moškim še kako potrebne. Razpršene identitete tako moških kot žensk, razhajanja med človeško družbeno podobo in njegovo notranjostjo lahko navsezadnje vodijo v smrt, s čimer avtorica nakaže posledice patriarhalne ideologije.
Keywords: Virginia Woolf, Gospa Dalloway, K svetilniku, Orlando, Lastna soba, Tri gvineje, feminizem, teorija spolov, spolne vloge.
Published: 22.08.2009; Views: 2522; Downloads: 608
.pdf Full text (564,82 KB)

2.
ESTETSKA FORMA IN IZRAZ SKOZI REALNOST IN FIKCIJO PRI WOOLF IN BASHKIRTSEFF
Manuela Molnar, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo je osredotočeno na primerjavo estetskega prepričanja resnične umetnice iz 19. stoletja Marie Bashkirtseff, in fikcijske umetnice Lily Briscoe, katero je ustvarila Virginia Woolf leta 1927. V nalogi najprej podrobneje preučimo umetniški razvoj Bashkirtseffove, kar pa storimo z vpeljavo naturalizma in impresionizma, smeri, za kateri predpostavljamo, da se izražata v njenem delu. S pomočjo Dnevnika pridobimo vpogled v njeno željo po prepoznavnosti v moško dominiranem svetu umetnosti in, kako izraža dojemanje realnosti v pisanju in slikanju. V drugem delu diplomske naloge primerjamo Bashkirtseffovo s fikcijsko umetnico Lily Briscoe, katere življenje in misli so predstavljene skozi pisateljico Virginio Woolf v romanu K svetilniku. Predpostavimo, da na dojemanje realnosti Briscoeve vpliva formalistična teorija, katera natančneje trdi, da ima slikarstvo umetniški status le če prikaže značilno formo, ki vzbudi estetski učinek.
Keywords: Marie Bashkirtseff, Virginia Woolf, formalizem, naturalizem, impresionizem, dojemanje realnosti
Published: 16.04.2012; Views: 1421; Downloads: 100
.pdf Full text (1,27 MB)

3.
DAS ROSAROTE MÄDCHENBUCH AVTORICE HEDI WYSS KOT UVOD V ŽENSKO LITERATURO
Hanna Pintar, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Feministična literarna veda se med drugim ukvarja z upodabljanjem ženske literarne zgodovine in s tradicijo ženskega pisanja ter se sprašuje, pod kakšnimi pogoji so ženske v preteklosti pisale. Težnja feministične literarne vede je tudi v raziskovanju vloge vedenja obeh spolov v literarnih delih. Dejstvo, da so ženske zaradi desetletij izključevanja in zatiranja skozi zgodovino želele doseči samostojnost, ni novo. To je bilo še posebej očitno pri vzgoji in izobraževanju, ki sta pogoj za osvoboditev in emancipacijo posameznika, ne glede na njegov spol. V preteklosti, predvsem v 19. stoletju, so ženske zahtevale več pravic na področju politike. Tako so nastala gibanja za pravice žensk, ki so imela svoje začetke v Angliji in Ameriki. V tem kontekstu govorimo tudi o pojmu 'feminizem', ki velja za smer ženskega gibanja in poskuša doseči enakopravnost med spoloma tako v javnem kot zasebnem življenju. Kasneje so se zahteve razširile v druge države. Primer zelo pozne uvedbe volilne pravice (šele leta 1971) je Švica, kar v delu Das rosarote Mädchenbuch (1973) tematizira avtorica Hedi Wyss. Dejstvo, da so ženske volilno pravico sploh dobile, je zasluga angleških sufražetk oz. bojevnic za žensko volilno pravico. Wyssova v svojem tekstu spodbuja mlada dekleta, naj bodo dovolj poguma, da izrazijo svoje mnenje, četudi so pri tem edina, in da se zoperstavijo utesnjevalnim družbenim navadam in običajem, ki so v švicarski družbi še zmeraj prisotni. Po njenem se mora tudi dejstvo, da so ženske na področju politike še zmeraj v manjšini, nujno spremeniti. Angleška pisateljica Virginia Woolf, zagovornica ženskega gibanja, se v svojem eseju Ein eigenes Zimmer (1929) posveča upodabljanju ženske literature v literarni zgodovini in pride do spoznanja, da ženskih pisateljic pred 18. stoletjem v angleški literarni zgodovini skorajda ni. Tematska primerjava zgoraj navedenih del pripelje do zaključka, da gre v obeh delih za poskus prikaza vloge ženske in njenega posebnega družbenega položaja skozi zgodovino, pri čemer je v delu Das rosarote Mädchenbuch predstavljeno dogajanje z začetka 80. let, v eseju Ein eigenes Zimmer pa pozna 20. leta prejšnjega stoletja. Opazna razlika je, da Woolfova poleg družbenega položaja žensk razpravlja tudi o zgodovinski situaciji avtoric in njihovem načinu pisanja. Tega literarnega diskurza Hedi Wyss ne obravnava. Potrebno je tudi poudariti, da je razlog za izbor eseja avtorice Woolf utemeljen, saj omogoča ugotavljanje podobnosti oz. vzporednic med obema literarnima deloma. Dejstvo, da je imela Virginia Woolf na razvoj feministične literarne vede velik pomen, po mojem mnenju podpre izbiro.
Keywords: feminizem, gibanje za pravice žensk, ženska vprašanja, feministična literarna veda, vloga ženske in moškega v Švici, Hedi Wyss, Virginia Woolf
Published: 11.09.2012; Views: 1790; Downloads: 119
.pdf Full text (3,02 MB)

4.
VIRGINIA WOOLF IN LITERARNI KANONI
Martina Stajan, 2015, master's thesis

Abstract: Magistrska naloga obravnava angleško modernistično pisateljico Virginio Woolf, pri čemer je glavni predmet raziskave vključenost njenih del v različne literarne kanone. Posebna pozornost je namenjena romanu gospa Dalloway, zato so predstavljeni pisateljičini biografski podatki, ki so pomembni za prepoznavanje avtobiografskih prvin v tem romanu. Teoretični del naloge se osredinja na različne poglede na literarni kanon in predstavlja obravnave kanona na feminističnem, modernističnem in šolskem področju, s pomočjo teorije Harolda Blooma pa je prikazano stanje zahodnega literarnega kanona. Prav Bloomovi pogledi na kriterije za vključitev literarnega dela v kanon so osnova za določitev kanonizacijskih kriterijev, ki so bili upoštevani v nalogi, in sicer pri analizi romana Gospa Dalloway. Najpomembnejši izmed vseh kriterijev je estetski kriterij, ki zajema figurativni oz. metaforični jezik, izvirnost, nenavadnost, večpomenskost, učinek tujosti in napornejši užitek. V analizi sta bila upoštevana še kriterija medbesedilnosti in aktualnosti. Slednji je bil opazovan s pomočjo testa časa in pomena ponovnega branja. Po vseh omenjenih kriterijih je roman mogoče uvrstiti v literarni kanon, za kar imajo največje zasluge predvsem dovršeni modernistični postopki, vključene feministične ideje in poetičnost romana.
Keywords: Virginia Woolf, zahodni literarni kanon, feministični literarni kanon, modernistični literarni kanon, šolski literarni kanon, Gospa Dalloway
Published: 05.03.2015; Views: 972; Downloads: 224
.pdf Full text (695,49 KB)

5.
The Revelation of Virginia Woolf`s Existentialist Aesthetics in the novels To the Lighthouse and The Waves
Maša Sitar, 2018, master's thesis

Abstract: My thesis is that Virginia Woolf subverts the conventional notion of time and in refusing to accept the chronological sequence of time, adopts Henri Bergson's time philosophy. The common ground between these two authors is analysed through their interest in human consciousness, their epistemological interest in the interaction between memory and perception, their adoption of a specific world-view and the importance of imagery in strengthening thematic content. Woolf’s treatment of philosophical concepts of time, memory and intuition indicates that she is predominately influenced by Bergson. Though not conclusive, the analysis may contribute to our understanding of Woolf’s fiction and illuminate certain aspects of Woolf's work. Using Woolf's novels To the Lighthouse and The Waves as primary texts to elucidate the human experience of time, provides sufficient evidence to prove that Woolf’s system of ideas relies on Bergsonian time philosophy; in particular, the research aims to prove that Woolf fully adhered to his conceptualization of dualist temporality and built her fiction upon Bergsonian dualisms. In this context, we unravel the importance of unity, continuity, epiphany and intuition. These concepts are used to explore the unified experience of time and hold the key to temporal illumination, for in illuminating transience, Woolf also illuminates the manner of transcending it. Thus, she creates a viewpoint that discloses continuity and unfolds in unity. By combining apparently irreconcilable dualisms, she reveals the Bergsonian idea of the multiplicity of conscious states and surpasses the absurdity of life; in other words, this philosophy provides Woolf with a key to answering the existential question of the meaning of life.
Keywords: Virginia Woolf, Henri Bergson, existentialism, modernism, To the Lighthouse, The Waves, dualisms, time, duration, multiplicity, consciousness, unity, continuity, epiphany, and intuition.
Published: 08.01.2019; Views: 232; Downloads: 56
.pdf Full text (676,94 KB)

Search done in 0.13 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica