| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 6 / 6
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
»ALIČINE DOGODIVŠČINE V ČUDEŽNI DEŽELI«: PREVAJANJE BESEDNIH IGER IN KULTURNOSPECIFIČNIH PRVIN
Bojana Ancelj, 2014, master's thesis

Abstract: Prevajanje otroške literature je prav poseben izziv, zlasti, če se v njej pojavljajo tudi številne kulturnospecifične prvine in besedne igre. Uspešen prevod zahteva odlično poznavanje izvirne in ciljne kulture ter iznajdljivost prevajalca, ki mora poustvariti prvoten namen besedila. V magistrski nalogi so prikazane strategije prevajanja, ki so bile uporabljene pri prevodu kulturnospecifičnih prvin in besednih iger v delu "Alice's Adventures in Wonderland" (Lewis Carroll, 1994). Izvirnik vsebuje veliko aluzij na viktorijansko obdobje in kulturo ter številne besedne igre. V teoretičnem delu je predstavljeno prevajanje otroške literature, kulturnospecifičnih prvin in besednih iger. Teoretični del prav tako zajema strategije prevajanja različnih avtorjev, ki so uporabljene v namen analize. Empirični del vsebuje primerjalno analizo med izvirnikom, prevodom Boga Preglja iz leta 1951 in dvema prevodoma Gitice Jakopin iz leta 1969 in 2011. Pregelj je ustvaril izrazito bolj podomačen prevod, v katerem je številne prvine iz izvirnega kulturnega okolja nadomestil s podobnimi iz ciljne kulture. Gitica Jakopin je uporabila več potujitvenih prevajalskih strategij. Ohranila je izobraževalni namen besedila, ki med drugim bralca seznanja z viktorijansko kulturo. Besedne igre so v vseh treh prevodih v večji meri nadomeščene z besednimi igrami iz ciljnega jezika.
Keywords: književni prevod, Lewis Carroll, Alice's Adventures in Wonderland, Alica v čudežni deželi, besedne igre, kultura, kulturnospecifične prvine, otroška literatura, prevajalske strategije, Vinay in Darbelnet
Published: 13.01.2015; Views: 4056; Downloads: 544
.pdf Full text (1,25 MB)

2.
PREVAJANJE KULTURNOSPECIFIČNIH PRVIN V ROMANU "JEJ, MOLI, LJUBI"
Nejka Kapun, 2014, master's thesis

Abstract: Pri prevajanju književnih del, ki vsebujejo kulturnospecifične prvine, se od prevajalca zahteva zelo dobro poznavanje izvirne in ciljne kulture. Številni avtorji menijo, da je prevod pomemben dejavnik medsebojnega vplivanja med različnimi književnostmi. Književni prevod pa igra zelo pomembno vlogo v stiku in komunikaciji med različnimi kulturami. Magistrska naloga obravnava prevajanje kulturnospecifičnih prvin, ki se pojavljajo v romanu Elizabeth Gilbert Eat, Pray, Love. Alenka Razboršek je roman, s slovenskim naslovom »Jej, moli, ljubi«, prevedla leta 2009. V prevodu so zaradi prepletanja različnih specifičnih prvin posameznih kultur (ameriške, italijanske, indijske, indonezijske) uporabljene različne prevajalske strategije. Prav zaradi kulturno zaznamovanih elementov teh štirih kultur je zelo pogosta raba sposojenk, tujk, dodajanj in izpustov. Ker je bistvo, da bralci ciljnega jezika razumejo tudi druge kulture, je prevod delno podomačen. Glavni namen magistrske naloge je ugotoviti, ali so prevajalske strategije, ki so bile uporabljene v prevodu romana Eat, Pray, Love, vplivale na samo razumljivost prevoda.
Keywords: kultura, prevajanje, kulturnospecifične prvine, Jej, moli, ljubi, prevajalske strategije, podomačitev, Javier Franco Aixelá, Lawrence Venuti, Mona Baker, Vinay in Darbelnet
Published: 29.10.2014; Views: 1662; Downloads: 467
.pdf Full text (1,22 MB)

3.
PREVAJALSKI POSTOPKI NA MIKROSTRUKTURNI RAVNI V SLOVENSKEM PREVODU PRIPOVEDI DER BLAUE SIPHON (MODRI SIFON) ŠVICARSKEGA PISATELJA URSA WIDMERJA
Nina Rottmann Sušec, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Jean-Paul Vinay in Jean Darbelnet sta leta 1958 izdala delo Stylistique comparée du français et de l'anglais, v katerem sta predstavila prevajalske postopke na primeru angleškega in francoskega jezika. Predstavila sta sedem prevajalskih postopkov – tri neposredne (sposojenke, kalki in dobesedni prevod) ter štiri posredne (transpozicija, modulacija, ekvivalenca in adaptacija). Njuna teorija zatrjuje, da je vse postopke, uporabljene v prevajanju, mogoče uvrstiti v eno (ali celo več hkrati) od omenjenih sedmih vrst. Omenjeno delo je teoretično izhodišče diplomskega dela. Namen diplomskega dela je bil ugotoviti uporabnost omenjene teorije pri jezikovnem paru nemščina – slovenščina, ali je v praktičnem primeru mogoče najti vseh sedem vrst prevajalskih postopkov in ali je mogoče vse prevajalčeve izbire (v izbranem primeru) kategorizirati glede na teorijo Vinaya in Darbelneta. Uporabljeni vzorec je delo švicarskega avtorja Ursa Widmerja Der blaue Siphon in njegov slovenski prevod z naslovom Modri sifon. V empirični analizi sta bili uporabljeni komparativna metoda (primerjava izvirnika in prevoda) ter metoda klasifikacije (umeščanje najdenih prevodnih postopkov v teorijo Vinaya in Darbelneta). Izkazalo se je, da je teorijo Vinaya in Darbelneta mogoče uporabiti tudi na primeru prevoda iz nemškega v slovenski jezik, da je vseh sedem postopkov njune teorije mogoče najti v prevodu Modri sifon in da je vse analizirane prevajalčeve izbire mogoče umestiti med sedem omenjenih postopkov. Na teh osnovah sklepamo, da je opravljena analiza potrdila empirično utemeljenost teorije prevodnih postopkov po Vinayu in Darbelnetu.
Keywords: prevajalski postopki, Jean-Paul Vinay in Jean Darbelnet, zgodovina prevajanja, Urs Widmer, Modri sifon
Published: 30.03.2015; Views: 1108; Downloads: 222
.pdf Full text (1002,17 KB)

4.
Prevajanje kulturno pogojenih izrazov v humoristični nanizanki Modern family
Marina Škvorc, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Kulturno pogojeni izrazi pogosto povzročajo težave pri prevajanju, saj je treba poznati izhodiščno in tudi ciljno kulturo. Gledalec izhodiščne kulture nujno ne pozna, zato je naloga prevajalca, da ustrezno prevede take izraze in jih tudi prilagodi ciljni kulturi. Namen diplomskega dela je bil predstaviti in analizirati amaterske podnapise v humoristični nanizanki Sodobna družina ter kulturno pogojene izraze, ki se pojavijo v njej. Za prevajanje teh izrazov obstajajo različne prevajalske strategije. Mi smo pri analizi uporabili prevajalske strategije Mone Baker, Jean-Paula Vinayja in Jeana Darbelneta. Ugotavljali smo, katere od teh strategij so bile najpogosteje uporabljene pri prevajanju, prav tako pa smo podali predloge za izboljšavo prevodov.
Keywords: kulturno pogojeni izrazi, izhodiščna in ciljna kultura, podnaslavljanje, Modern family, Sodobna družina, prevajalske strategije, Baker, Vinay in Darbelnet.
Published: 01.09.2016; Views: 850; Downloads: 102
.pdf Full text (1,05 MB)

5.
Prevajalski izzivi pri podnaslavljanju na primeru franšize "Zgodbe iz Narnije": primerjalna analiza uradnih in neuradnih podnapisov
Severin Adelstein, 2017, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu smo analizirali uradne in neuradne podnapise k filmski franšizi »Zgodbe iz Narnije«, ki so v filmiski režiji izšle leta 2005, 2008 in 2010. Teoretski del zajema opis deskriptivnih strategiji prevajanja po Jean-Paulu Vinayju in Jean Darbelnetu, Moni Baker ter Newmarku in strategije prevajanja lastnih imen po Newmarku in Theu Hermansu ter vrste in načela podnaslavljanja. V teoretskem delu smo prav tako predstavili omejitve podnaslavljanja ter fenomen neuradnih oz. amaterskih podnapisov (fansubs) kot del družbenega diskurza. Empirični del magistrskega dela zajema primerjalno analizo med uradnimi in neuradnimi podnapisi s pomočjo komparativne metode. Izpostavili smo, kako so prevedena lastna imena in govorjeno besedilo v obeh različicah podnapisov ter kje so se izražala največja odstopanja predvsem z vidika pravopisa, slovnice in pomena.
Keywords: Zgodbe iz Narnije, strategije prevajanja, lastna imena, podnaslavljanje, neuradni podnapisi, Peter Newmark, Mona Baker, Vinay in Darbelnet.
Published: 11.01.2018; Views: 454; Downloads: 127
.pdf Full text (1,26 MB)

6.
PREVODI MANJ ZNANIH SLOVENSKIH NENASELBINSKIH ZEMLJEPISNIH IMEN V ANGLEŠČINO – NA PRIMERIH IZ PRIROČNEGA KRAJEVNEGA LEKSIKONA SLOVENIJE (1996)
Aleksandra Zupanc, 2018, master's thesis

Abstract: Prevajanje zemljepisnih imen je pomembno, saj ima vsaka država svoj jezik. Že od nekdaj je vloga prevajalca, da prenese sporočilo iz izhodiščne kulture v ciljno in pri tem ohrani sporočilo izhodiščnega besedila oziroma značilnosti izhodiščne kulture. Danes, ko je globalizacija na višku in so informacije dostopne na vsakem koraku, pa je vloga prevajalca še pomembnejša. Prav tako ima veliko vlogo tudi turizem. V današnjem svetu predstavlja veliko pomoč pri prepoznavnosti določene države, njenih naravnih, kulturnih znamenitosti, navad, običajev, ljudi in kulture njenega naroda. V določeni meri je turizem vključen v samo magistrsko delo; namen dela je namreč prikazati prevajanje zemljepisnih nenaselbinskih imen – imen gora, hribov, rek, jam, polj, planot ipd. – na podlagi Priročnega krajevnega leksikona Slovenije (1996) in prikazati rešitve prevodov, ki so na voljo na spletu, oziroma podati predloge zanje, če prevodi ne obstajajo ali niso ustrezni. Splet je postal vodilni vir pridobivanja informacij in enako velja tudi za prevode. Poleg tega cilj magistrskega dela ni zgolj ovrednotiti obstoječe prevode, ampak tudi prikazati, s kakšnimi prevajalskimi postopki so bili ti prevedeni in kakšni predlogi oz. rešitve bi bili možni, da se izboljša prevajanje tovrstnih zemljepisnih imen.
Keywords: prevajanje, prevajalec, nenaselbinska zemljepisna imena, prevajalski postopki, splet, Vinay in Darbelnet, Priročni krajevni leksikon Slovenije (1996)
Published: 08.10.2018; Views: 317; Downloads: 40
.pdf Full text (2,44 MB)

Search done in 0.13 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica