| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 2 / 2
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Politični razkol v Republiki Venezueli
Tim Zemljič, Tisa Zavrtanik Drglin, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Že od samega začetka bolivarske revolucije, ki je konec 20. stoletja spremenila politično situacijo v Venezueli, je prisotno protivladno gibanje, ki ne podpira socialističnih ukrepov, značilnih za novo vlado. Opozicija se je skozi leta okrepila, za Venezuelo so postali značilni nasilni protesti, očitki nedemokratičnih volitev in represivnosti vlade. Temu sta se pridružili tudi ekonomska in humanitarna kriza, ki sta državo močno oslabili. Januarja 2019 je politična kriza dosegla svoj vrh, ko se je Juan Guaido samooklical za predsednika republike Venezuele, čeprav je bil za pozicijo v letu 2018 izvoljen Nicolas Maduro. Guaidojeva poteza je izhajala iz očitkov vladi, da naj bi prirejala volitve in delovala nedemokratično, kar pomeni, da opozicija Nicolasa Madura ne priznava. Posledično je prišlo do stanja dvojne vladavine in mednarodno se je postavilo vprašanje: Ali Juana Guaidoja prepoznamo kot legitimnega in začasnega predsednika republike Venezuele? Nanj je več držav, vključno z Republiko Slovenijo, odgovorilo z »da«. Diplomsko delo se najprej sprašuje o vzrokih za nastali politični razkol, jih poskuša analizirati ter jim v nastali situaciji odmeriti težo. Zaradi večkrat zaznanih očitkov, da se stanje v Venezueli bistveno razlikuje od tistega, ki ga prikazujejo mediji, se s pomočjo že ugotovljenih dejstev iz prvega dela naloge, ter ankete, izvedene med prebivalci Venezuele, v drugem delu osredotoča na vprašanje avtentičnosti slike, prikazane s strani nekaterih osrednjih medijev. V diplomskem delu ugotavljava, da je politična kriza posledica predvsem notranjih dejavnikov, kot so korupcija, upravljanje ekonomije, humanitarna kriza in izvajanje volitev. Nadalje ugotavljava, da mediji, kot močno orodje pri ustvarjanju javnega mnenja, vplivajo na to, kako mednarodna javnost doživlja politično situacijo v Venezueli. Zavračava trditev, da prihaja do medijske propagande.
Keywords: diplomske naloge, politika, Venezuela, nafta, mediji, korupcija
Published: 09.06.2020; Views: 519; Downloads: 126
.pdf Full text (1,08 MB)

2.
EKONOMSKO SODELOVANJE MED MERCOSUR IN EU
Nina Jaušovec, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Ekonomske integracije ponujajo majhnim državam, da se vključujejo v mednarodno okolje in tako postanejo konkurenčne. Ekonomske integracije prinašajo veliko ugodnosti, kot na primer povečanje proizvodnje zaradi specializacije, zmanjšanje stroškov, boljše sosedske odnose itd. Države pa se za članstvo v ekonomski integraciji morajo odpovedati delu svoje suverenosti. Evropska unija in MERCOSUR sta dve ekonomski integraciji, ki sta na različnih stopnjah. Evropska unija je na višji ravni, saj predstavlja popolno ekonomsko integracijo, MERCOSUR pa je zgolj prostotrgovinsko območje. Države članice Evropske unije in podpisnice sporazuma MERCOSUR skupaj ustvarjajo dobro tretjino (32,3%) svetovnega bruto domačega proizvoda. Članice MERCOSUR skupaj z EU predstavljajo dobrih 17% celotnega svetovnega izvoza blaga in skoraj 20% celotnega svetovnega uvoza blaga. EU in članice MERCOSUR skupaj opravijo skoraj 28% celotnega svetovnega izvoza storitev ter nekaj več kot 25% celotnega svetovnega uvoza. Znotraj Evropske unije obstaja velika medsebojna navezanost članic, saj je delež intra-EU menjave 68%. Nasprotno pa je medsebojna gospodarska navezanost članic MERCOSUR dokaj nizka, saj je delež intra-MERCOSUR menjave le 14%. Izmed držav MERCOSUR z EU največ posluje Brazilija, najpomembnejši trgovinski partnerici državam MERCOSUR pa sta Nemčija in Nizozemska.
Keywords: ekonomska integracija, ekonomsko sodelovanje, Evropska unija, mednarodna menjava, MERCOSUR, Argentina, Brazilija, Paragvaj, Urugvaj, Venezuela
Published: 08.03.2011; Views: 1984; Downloads: 157
.pdf Full text (806,15 KB)

Search done in 0.06 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica