| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 64
First pagePrevious page1234567Next pageLast page
1.
Analiza predlogov preoblikovanja revizijske ureditve v Veliki Britaniji iz obdobja 2020-2023
Til Makovec, 2023, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu smo naredili analizo predlogov preoblikovanja revizijske ureditve v Veliki Britaniji iz obdobja 2020–2023. V Veliki Britaniji je na desetine milijonov ljudi odvisnih, neposredno ali posredno, od revizij, ki zagotavljajo, da revidirana podjetja resnično poročajo o svojem delovanju. Nezanesljivi računovodski izkazi lahko privedejo do napačne naložbene odločitve in spodkopavanja nadzora delničarjev, kar posledično ogroža delovna mesta ljudi, njihove pokojnine (v anglosaksonskem svetu) in prihranke. Razpoložljivost zanesljivih informacij o finančnem položaju in uspešnosti revidiranih podjetij je ključnega pomena za zagotavljanje zaupanja, ki je potrebno za pravilno delovanje tržnega gospodarstva, kot je gospodarstvo Velike Britanije. Pomisleki glede revizijske ureditve v Veliki Britaniji so se pojavili, predvsem ob propadu podjetja Carillion, januarja 2018, ki velja za največji korporativni neuspeh Velike Britanije v zadnjih desetletjih. Podjetje Carillion je bilo drugo največje gradbeno podjetje v Veliki Britaniji. Na pobudo vlade Velike Britanije so bila nato pripravljena tri poročila s strani neodvisnih organov in posameznikov, ki so predlagala številne spremembe revizijske ureditve v Veliki Britaniji. Decembra 2018 je izšlo neodvisno poročilo o Svetu za računovodsko poročanje (FRC), na podlagi pregleda, ki ga je opravil sir John Kingman, ob podpori svetovalne skupine. Glavni izsledek tega poročila je predlog, da se Svet za računovodsko poročanje (FRC) nadomesti z neodvisnim zakonskim nadzornikom, imenovanim Agencija za revidiranje, poročanje in upravljanje (ARGA). Poročilo pa je vsebovalo skupaj kar 83 predlogov za spremembe. Leta 2019 pa je izšlo poročilo, ki ga je pripravil sir Donald Brydon, ob pomoči svetovalnega odbora in svetovalne skupine revizorjev, kjer se je osredotočil na kakovost in uspešnost revizije s poudarkom na tem, kako bi lahko razvili proces revizije in revizorjevo poročilo tako, da bi bolje služil potrebam uporabnikov in širšemu javnemu interesu. Končno poročilo pa je vsebovalo 64 predlogov za spremembe, med drugim ponovno opredelitev revizije in njenega namena, vzpostavitev stroke za revidiranje podjetij, ki jo bodo usmerjala načela, vzpostavitev mehanizmov za spodbujanje večjega sodelovanja delničarjev pri reviziji in z revizorji. Istega leta pa je izšlo tudi poročilo Urada za konkurenco in trge (CMA), ki je izvedel tržno študijo obvezne revizije, da bi ugotovil, ali revizijski trg deluje tako dobro, kot bi moral. Poročilo pa je vsebovalo štiri predloge za spremembe, med drugim ukrepe za večji nadzor nad revizijskimi komisijami, ukrepe za ublažitev posledic težav ali propada revizijskega podjetja iz velike četverice, predloge za operativno razdelitev med revizijsko in nerevizijsko dejavnostjo velike četverice. Vsak pregled je priporočil nujnost reforme revizijske ureditve v Veliki Britaniji. Po preučitvi le-teh je marca 2021 Ministrstvo za podjetništvo, energetsko in industrijsko strategijo objavilo Belo knjigo, v kateri je podalo predloge za obsežne spremembe vlog in odgovornosti direktorjev, delničarjev, revizorjev in revizijskega nadzornika, da bi spodbudili dvig standardov na področju revizije. Predlaga se, med drugim, vzpostavitev novega nadzornika na področju revidiranja (ARGA), obravnava velikih zasebnih podjetij z več kot 750 zaposlenimi in letnim prometom nad 750 milijonov funtov (847,5 milijonov evrov) kot subjektov javnega interesa (gre za merilo 750:750). Naredili smo tudi primerjavo bistvenih predlaganih sprememb v Veliki Britaniji s stanjem v Sloveniji na področju revizijske ureditve. Primerjali smo naslednja področja: kdo je nadzornik, naloge nadzornika, namen revizije, opredelitev subjekta javnega interesa ter odgovornost direktorjev revidiranih podjetij. Prišli smo do sklepa, da je nekaj zadev v Veliki Britaniji urejenih enako kot v Sloveniji, na primer obe državi imata definicijo subjektov javnega interesa podedovani iz Evropske unije, nekaj zadev pa se tudi razlikuj
Keywords: revizija, reforma, revizijski trg, veliki štirje, Velika Britanija, Slovenija.
Published in DKUM: 19.07.2023; Views: 336; Downloads: 86
.pdf Full text (1,68 MB)

2.
Odgovornost organov vodenja in nadzora v insolvenčnih postopkih s primeri sodne prakse
Jaka Topič, 2022, undergraduate thesis

Abstract: Družba preneha delovati iz različnih razlogov. V večini primerov se izvede postopek likvidacije, v katerem se unovči celotno njeno premoženje. Če je družba insolventna, pa se izvede eden izmed postopkov zaradi insolventnosti. A v času pred insolvenčnim postopkom in med njim lahko organi vodenja in nadzora storijo tudi deviantna dejanja, ki upnikom povzročijo škodo. Proučevali smo prav ta dejanja, in sicer s primerjavo sodnih praks Slovenije, Avstrije in Velike Britanije. Diplomsko delo zaključimo s sklepom, v katerem na kratko povzamemo naše ugotovitve.
Keywords: Insolvenčno pravo, odškodninska odgovornost, primerjalna analiza, Avstrija, Velika Britanija
Published in DKUM: 24.11.2022; Views: 365; Downloads: 33
.pdf Full text (1,45 MB)

3.
Anglosaški kralj Alfred Veliki
Luka Klajderič, 2021, master's thesis

Abstract: Anglosaški kralj Alfred Veliki je edini kralj v angleški zgodovini, ki si je prislužil naslov Veliki. Wessex je v 9. stoletju že imel primat v Veliki Britaniji, a so navkljub temu obstajala druga kraljestva, ki so jim načelovali druge dinastije, kar je onemogočalo proces unifikacije oziroma združevanja Anglosasov v enoten narod. Pri unifikaciji je ključno vlogo odigral prav kralj Alfred, pa četudi je šele njegov vnuk Æthelstan leta 927 postal prvi kralj Angležev. Alfred je namreč s številnimi reformami, še posebej na področju kulture, izobrazbe in vojske, dodobra preoblikoval svoje kraljestvo. V tovrstne ukrepe je bil prisiljen iz več razlogov; kot najpomembnejšega sem izpostavil prisotnost Vikingov v Veliki Britaniji oziroma vikinška invazija na anglosaško ozemlje ter posledično dolgoletna vojna za preživetje. Ko je Alfred Veliki nasledil svojega brata Æthelreda in stopil na wesseški prestol, se je nemudoma moral soočiti z vikinško nevarnostjo. Wessex se je kot edino anglosaško kraljestvo uspel obraniti, a le za kratek čas. Leta 878 je moral Alfred zbežati v izgnanstvo v kraj Athelney, kjer je začel zbirati svoje rojake in organizirati upor. Prelomnico predstavlja bitka pri Edingtonu leta 878, ko so Anglosasi dosegli veliko zmago. Po sklenjenem mirovnem sporazumu se je ozemlje kasnejše Anglije razdelilo na anglosaško kraljestvo Wessex in vikinško ozemlje Danelaw. Po stabiliziranju razmer in utrditvi svojega kraljestva se je Alfred posvetil urejanju notranjega ustroja Wessexa. Tlakoval je pot za svoje naslednike, ki so nadaljevali z bojem proti Vikingom, uspeli doseči unifikacijo svojega ljudstva in ohranili ozemeljsko celovitost kasnejše angleške države.
Keywords: Alfred Veliki, Anglosasi, Vikingi, Wessex, Mercija, Northumbrija, roparski pohodi, krščanstvo, unifikacija, Anglija, Velika Britanija
Published in DKUM: 26.10.2021; Views: 1326; Downloads: 103
.pdf Full text (874,90 KB)

4.
BRITANSKI VPLIV NA EKONOMSKI IN KULTURNI RAZVOJ MADEIRE
Maja Vidner, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Preteklo je pet stoletij, odkar so prvi Portugalci stopili na Madeiro, to je otok v Atlantskem oceanu, ga začeli naseljevati in izkoriščati njegove naravne vire. Kmalu so visoki potencial otoka, za obdelavo vinske trte in sladkornega trsa, odkrili tuji trgovci, ki so prišli na Madeiro in začeli izkoriščati vse tisto, kar jim je otok ponujal. Med tujci so se največkrat pojavili Angleži, ki so z njihovimi sposobnostmi trgovanja in obdelovanja zemlje, kar hitro prevzeli otoško ekonomijo v svoje roke. Število angleških naseljencev je iz dneva v dan naraščalo, kar je vplivalo na ekonomski in kulturni razvoj otoka. Danes se na otoku najde veliko angleških elementov, kot na primer angleška cerkev in pokopališče, angleška šola, veliko vinskih podjetij z angleškimi imeni in nasploh veliko angleških družin živečih na otoku. V nalogi sem raziskala in opisala faktorje, ki so vplivali na odnose med britansko skupnostjo na Madeiri in portugalskimi prebivalci na otoku in faktorje, ki so vplivali na to, da je danes na otoku mogoče najti toliko elementov angleške kulture. Uporabila sem zgodovinsko metodo za pridobitev in preučitev zgodovinskih določenih dejstev, na katere je imela velik vpliv britanska skupnost na Madeiri, kot je na primer razvoj domačih obrti, šolstva, turizma idr. Analizirala sem statistične dokumente za pridobitev podatkov o vplivu Britancev na ekonomski razvoj, še posebej izvoz in uvoz vina, sladkorja in drugih proizvodov. Za vpogled v britansko življenje na Madeiri danes, sem opravila standardiziran intervju in nestrukturirano opazovala dogodke, ki vključujejo britansko skupnost na Madeiri danes. Kot pričakovano, gre velik del zaslužka za ekonomski in kulturni razvoj otoka, pripisati britanski skupnosti, ki je od 17. stoletja živela na Madeiri in vodila otoško ekonomijo, skrbela za izobraževanje otočanov, razvoj domačih obrti ter pomagala v katastrofalnih situacijah.
Keywords: Madeira, Britanska skupnost, Anglikanska cerkev, ekonomija Portugalske, Portugalska – odnosi s tujino – Velika Britanija.
Published in DKUM: 03.02.2021; Views: 795; Downloads: 23
.pdf Full text (9,72 MB)

5.
Velika Britanija in Koroška, 1918–1920
Janez Osojnik, 2018, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu je avtor prikazal odnos britanske zunanje politike do političnih problemov na Koroškem v obdobju od konca prve svetovne vojne do izvedbe plebiscita oktobra 1920. V ta namen je avtor analiziral neobjavljene primarne vire, ki jih hrani Britanski državni arhiv (The National Archives) v Londonu. Upošteval je tudi objavljene dokumente britanske diplomacije in najbolj relevantno literaturo. Koroško vprašanje je želel prikazati na izviren način, saj dosedanje študije niso poglobljeno upoštevale zornega kota Velike Britanije, ene izmed takrat najpomembnejših držav pri kompliciranem oblikovanju povojne ureditve Evrope in sveta. Območje Celovške kotline je namreč takoj po koncu prve svetovne vojne postalo sporno, saj sta si ga želeli priključiti Avstrija in Država SHS, ki sta nastali na ruševinah Avstro-Ogrske. Do januarja 1919 sta državi (Država SHS se je decembra 1918 združila s Kraljevino Srbijo v Kraljevino SHS) spor preko vojaških bojev in pogajanj o premirju reševali sami, nato pa so vmes posegle svetovne velesile, ki so na pariški mirovni konferenci oblikovale povojno ureditev sveta in na koncu za Celovško kotlino določile izvedbo ljudskega glasovanja – plebiscita. Njegovo izvedbo so zaupali t. i. mednarodni plebiscitni komisiji (ki jo je vodil britanski polkovnik Sydney Capel Peck), ki se je v slabih štirih mesecih delovanja soočala s številnimi problemi, na koncu pa v določenem roku izvedla plebiscit. Avtor je ugotovil, da so do aprila 1919 koroškemu vprašanju Britanci posvečali malo pozornosti, v naslednji fazi pa kar veliko. Vsekakor so bili že zgodaj seznanjeni z nacionalno strukturo Koroške oz. bolje rečeno Celovške kotline, obenem pa tudi z gospodarskimi razmerami v njej in njenim ekonomskim potencialom. Britanci so se tudi zavedali, da je etnična meja med nemško in slovensko govorečim prebivalstvom potekala po reki Dravi, a pri takšni razmejitvi niso vztrajali. Diplomacija Londona je skušala ohraniti nevtralen odnos do obeh sprtih strani, medtem ko je Italija podpirala avstrijske interese, Francija jugoslovanske, ameriški predsednik Wilson pa je zagovarjal nedeljivost Celovške kotline. Arhivsko gradivo nam hkrati ponuja veliko novih elementov, da bolje osvetlimo in učinkoviteje obrazložimo kompleksnost enega izmed tedanjih ključnih geopolitičnih vprašanj povojne Evrope, in sicer kako omogočiti Avstriji ugodne gospodarske razmere, da bi samostojno zaživela. Zavezniki so namreč želeli preprečiti njeno združitev z Nemčijo (anšlus) in širjenje boljševizma vanjo.
Keywords: Koroška, Velika Britanija, Avstrija, Kraljevina SHS, 1918–1920, diplomacija, plebiscit, pariška mirovna konferenca, gospodarstvo, Sydney Capel Peck, Charles Delme Radcliffe, Rudolf Maister
Published in DKUM: 03.02.2021; Views: 930; Downloads: 168
.pdf Full text (769,73 KB)

6.
Vloga franšize filmov Harry Potter pri razvoju filmskega turizma v Veliki Britaniji
Ina Olup, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Zaključno delo preučuje vlogo franšize filmov o Harryju Potterju pri razvoju filmskega turizma v Veliki Britaniji. Predstavili smo različne definicije pojma filmski turizem, kot ga opisujejo avtorji različnih člankov, njegov razvoj in ga umestili med uspešna komunikacijska ter marketinška orodja destinacije. Uspešen film lahko namreč doseže večje število ljudi kot turistična kampanja in pri gledalcih vzbuja čustva. Nato smo preučili vlogo filmskega turizma v Veliki Britaniji ter ugotovili, da je Velika Britanija že dobro uveljavljena destinacija filmskega turizma. Predstavili smo Veliko Britanijo, njene osnovne demografske in turistične značilnosti ter izpostavili najbolj priljubljene vrste turizma, ki se tam odvijajo, v ospredju pa je še vedno mestni turizem, zaradi destinacij, kot so London in druga večja mesta. Ker v zaključnem delu obravnavamo franšizo filmov Harry Potter, smo vseh osem filmov, igralsko zasedbo in najpomembnejše člene ustvarjanja filma predstavili, povedali pa tudi nekaj o pisateljici knjižnih uspešnic, J. K. Rowling. Prav tako smo znotraj Velike Britanije poiskali najbolj priljubljene lokacije snemanja in turistične atrakcije, povezane s Harryjem Potterjem, ki jih je, kot smo ugotovili, res veliko, delijo pa se na »on-location« in »off-location« filmske destinacije. Franšizo filmov Harry Potter smo umestili tudi v filmski turizem v Veliki Britaniji in ugotovili, da je s svojimi lokacijami snemanja in Warner Bros. studijsko turo dejansko pripomogla k razvoju filmskega turizma v Veliki Britaniji oziroma mu dvignila vrednost in prepoznavnost destinacije. V empiričnem delu zaključnega dela smo pri raziskovanju spletnih strani, povezanih s filmskim turizmom na temo franšize filmov Harry Potter, ugotovili, da obstaja na to temo veliko turističnih proizvodov, vendar se v glavnem atrakcije ponavljajo, v večini primerov pa se trži »off-location« atrakcije: Warner Bros. Studio Tour – The Making of Harry Potter. Izvedli smo ekspertni intervju s profesorjem, ki je eden izmed vodilnih strokovnjakov in raziskovalcev s področja filmskega turizma v Veliki Britaniji. Ta nam je podal svoje poglede na vlogo filmskega turizma v Veliki Britaniji, mnenje o povezavi filmskega turizma in franšize filmov Harry Potter ter o tem, da je film lahko zelo uspešno orodje za komunikacijo in marketing destinacije, kot je Velika Britanija, vendar se lahko pojavi nezadovoljstvo s strani lokalnih prebivalcev in slabosti filmskega turizma na manjših destinacijah. S pomočjo naše raziskave in analize smo lahko odgovorili na zastavljena raziskovalna vprašanja ter dobili boljši vpogled v vlogo filmskega turizma oziroma vlogo posameznikov in skupin, ki se s tem ukvarjajo, in franšize filmov Harry Potter pri razvoju filmskega turizma v Veliki Britaniji, kjer so zabeležili veliko, tudi do 200 % povečanje obiskovalcev na filmskih lokacijah.
Keywords: filmski turizem, franšiza filmov Harry Potter, komunikacijsko in marketinško orodje, Velika Britanija.
Published in DKUM: 04.12.2020; Views: 1126; Downloads: 194
.pdf Full text (4,23 MB)

7.
Kim Philby - izdajalec Velike Britanije ali heroj Sovjetske zveze? : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Anamarija Štukovnik, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Obveščevalna dejavnost je v družbi prisotna vse od njenega začetka in je neprecenljivo orožje vsake države. Obveščevalne službe so ključnega pomena pri moči in varnosti posamezne države. Vohunstvo je eden izmed načinov izvajanja te dejavnosti. S pomočjo tajnih sodelavcev države pridobivajo pomembne tajne informacije, ki lahko vplivajo na delovanje države v mednarodnih odnosih. Skozi zgodovino človeštva je delovalo mnogo tajnih sodelavcev, ki so posredovali ključne informacije v obdobjih vojn in krize. Ti so se zapisali v zgodovino kot vojni heroji ali izdajalci svoje domovine. Eden izmed teh je bil tudi Harold Adrian Russell Philby, znan tudi kot Kim Philby izdajalec Velike Britanije in heroj Sovjetske zveze. Bil je vohun britanskega rodu, ki je svoje življenje posvetil komunizmu in njeni ideologiji. V zgodovino se je zapisal kot najuspešnejši dvojni agent v času 2. sv. vojne in v času hladne vojne. Zbiral je obveščevalne podatke v samem središču Britanske obveščevalne službe, ki jih je nato spretno in tajno posredoval Sovjetski zvezi ter tako vplival na številne tajne operacije, posredno tudi na izid 2. sv. vojne. V študentskih letih se je odločil za komunizem in sledil tej ideologiji do konca življenja. S svojim delovanjem v Avstriji je vzbudil pozornost Sovjetske obveščevalne službe, ki ga je rekrutirala z namenom infiltracije Britanske obveščevalne službe. Bil je ustanovitelj in vodja Cambriške vohunske mreže, ki je v času svojega delovanja posredovala pomembne obveščevalne podatke Sovjetski zvezi, in sicer o Veliki Britaniji in o Združenih državah Amerike. Philby se je spretno vzpenjal po hierarhični lestvici Britanske obveščevalne službe in skoraj dosegel sam vrh te organizacije. V času svoje kariere je spoznal veliko vplivnih ljudi, ki so mu zaupali največje skrivnosti obveščevalnega sveta. Philbyjeva kariera je bila polna obveščevalnih uspehov in je trajala dobra tri desetletja, preden so ga odkrile britanske in ameriške oblasti. Usodni udarec je prejel s prebegom sočlanov svoje vohunske naveze Macleana in Burgessa k Sovjetom leta 1951. V svoji dolgoletni karieri je posredoval Sovjetski zvezi več sto tajnih dokumentov in tako ogrozil številne obveščevalne operacije in življenja mnogih tajnih sodelavcev, ki so delovali po vsem svetu. Njegov prispevek se je odražal v mednarodnih odnosih obveščevalnih služb in na političnem področju. Bil je tudi vir navdiha mnogim avtorjem, ki so njegovo kariero dvojnega agenta uporabili pri pisanju literature in snemanju filmov.
Keywords: diplomske naloge, Kim Philby, Velika Britanija, obveščevalne službe, dvojni agent, Sovjetska zveza, komunizem
Published in DKUM: 06.07.2020; Views: 892; Downloads: 88
.pdf Full text (1,06 MB)

8.
Pravno-Finančne posledice izstopa velike britanije iz evropske unije v bančnem sektorju
Laura Tršavec, 2019, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu predstavljamo vplive Brexita na bančni sektor. V prvem delu predstavimo zgodovino Evropske Unije in temeljne pogodbe, ki so bile ključne za njen nastanek. Skozi zgodovino se je pojavilo več sprememb temeljnih pogodb. Lizbonska pogodba je bila tista, ki je z vključitvijo 50. člena v Pogodbo o Evropski uniji ustvarila pravno podlago za izstop države članice iz Evropske unije. Gre za ključen člen na katerega se sklicuje tudi Velika Britanija pri izstopu iz Evropske unije. Predstavili bomo tudi organe in institucije, ki nastopajo v Evropski uniji. V drugem delu diplomskega projekta se bomo osredotočili na možnost izstopa iz Evropske unije. Najbolj je aktualen seveda izstop Velike Britanije – Brexit. Analizirali bomo rezultate referenduma o Brexitu leta 2016. Predstavili bomo tudi bančni sektor v Veliki Britaniji in pregledali njegovo prepletanje z banko Evropske unije. Na koncu bomo analizirali vplive Brexita na delovanje monetarne politike, tako v Veliki Britaniji, kot v Evropski uniji.
Keywords: Evropska unija, Velika Britanija, Brexit, bančni sektor
Published in DKUM: 13.12.2019; Views: 1246; Downloads: 94
.pdf Full text (717,53 KB)

9.
Huliganstvo na nogometnih tekmah v Veliki Britaniji : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Luka Danijel, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Nogomet je označen kot eden izmed najbolj popularnih športov na svetu. Zadnja leta popularnost te igre raste v višave. Danes nogomet ni več le šport, ampak tudi zelo pomembna tržna niša, kjer so denarni vložki gromozanski. Ravno zaradi popularnosti in ekonomskega vidika pridemo do problema, ki ga obravnava ta diplomska naloga. Z analizo literature je bil naš namen podrobno spoznati kulturo nogometnega huliganstva na območju Velike Britanije. Ker Veliko Britanijo, natančneje Anglijo, označujejo za zibelko nogometa je tudi povsem logično, da so skozi zgodovino na tem področju imeli največ težav z nasilnim vedenjem ljudi na nogometnih tekmah. Preučevali smo kako so se postavili po robu problemu huliganstva v nogometu in kakšne so bile uvedbe oblasti v obliki zakonodaje in ostalih ukrepov. Uvedbe strožjih kazni ter vključevanje tehnologije so znatno pripomogle h izboljšanju varnosti na nogometnih stadionih na območju Velike Britanije. Njihovim reformam so sledile tudi nekatere druge države znotraj Evrope. Tudi statistični podatki govorijo v prid oblastem na otoku, saj je prišlo do konkretnega znižanja števila incidentov povezanih s huliganstvom. Kljub temu pa smo ugotovili, da lahko znake nasilnega vedenja in nestrpnega obnašanja na nogometnih tekmah v okviru moštev, ki prihajajo iz Velike Britanije opazimo še danes. Vsako leto oblasti zaznajo kar nekaj kršitev zakonov na tem področju. Predvsem pa je v zadnjih letih v vzponu število kršitev povezanih z rasizmom in neonacizmom. Velika Britanija je lahko na področju boja proti huliganstvu v nogometu nekakšen primer za marsikatero državo po svetu, saj so se z problemom spoprijeli odločno in brez milosti. Tudi v Sloveniji bi glede na ugotovljeno lahko predlagali uporabo nekaterih ukrepov (predvsem izboljšanje tehnologije) zoper huliganstvo, ki jih izvajajo v Veliki Britaniji.
Keywords: diplomske naloge, huliganstvo, Velika Britanija, nogomet, varnost
Published in DKUM: 04.09.2019; Views: 1464; Downloads: 122
.pdf Full text (1,41 MB)

10.
Vpliv kulture na pogajanja v poslovnem svetu, primer: Velika Britanija
Lara Potočnik, 2018, undergraduate thesis

Abstract: V delu diplomskega seminarja se poglobimo v vpliv kulture na pogajanja v poslovnem svetu. Opredelimo kulturo z vsemi elementi, ki pomembno vplivajo na lastnosti posameznikov, udeležencev pogajanj. Zanima nas, kako kulturne razlike v poslovnih stikih vplivajo na možnosti za uspešno medsebojno sodelovanje. Natančno opredelimo pogajanja, vrsto pogajanj, potek pogajanj in kaj narediti takrat, ko nastane nevarnost, da bodo pogajanja neuspešna. Po opredelitvi kulture in teoretični obravnavi pogajanj predstavimo kulturo Velike Britanije. Raziščemo vse tiste značilnosti kulture, ki vplivajo na vedenje pogajalcev, in v nadaljevanju iščemo posebnosti pogajanj v Veliki Britaniji. Ta spoznanja uporabimo za pripravo povzetka procesa pogajanj v Veliki Britaniji. Ugotovimo, da so Britanci strpni, zadržani pogajalci, ki spoštujejo tradicijo. Izvajanje pritiskov in vprašljivi pristopi bodo vzrok, da se bomo s pogajanj vedno znova vračali praznih rok. Potrebna je velika mera potrpljenja, če se želimo prilagoditi britanski zanimivi kombinaciji formalnosti in zainteresiranosti za dolgoročne odnose. Ugotovili smo, da so Britanci strpni, zadržani pogajalci, ki spoštujejo tradicijo. Izvajanje pritiskov in vprašljivi pristopi bodo vzrok, da se bomo iz pogajanj vedno znova vračali praznih rok. Potrebna je velika mera potrpljenja, če se želimo prilagoditi Britanski zanimivi kombinaciji formalnosti in zainteresiranosti za dolgoročne odnose.
Keywords: kultura, vrednote, pogajanja, Velika Britanija
Published in DKUM: 28.11.2018; Views: 1109; Downloads: 77
.pdf Full text (210,70 KB)

Search done in 0.22 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica