1. |
2. |
3. Nadzor nad policijo v luči varuha človekovih pravic : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloMarko Bera, 2022, undergraduate thesis Abstract: Nadzor nad policijo je v Republiki Sloveniji razvejan in normativno porazdeljen. Deli se na formalni in neformalni nadzor oziroma notranji in zunanji nadzor, kjer notranjega izvajajo pooblaščeni uslužbenci Vlade oziroma policije, zunanjega pa neodvisni pooblaščeni nadzorniki. Skozi zgodovino se je nadzor nad policijo (kot sama organizacija policije) veliko spreminjal in dopolnjeval, z namenom izboljšave sistema. Velik pomen ima interni nadzor, nepogrešljiv pa je zunanji nadzor, kjer se osredotočamo na nadzor Varuha človekovih pravic. Zaznati je razlike v sistemih, glede na njihov potek dela, pristojnosti ter hierarhično razmerje. Neodvisni nadzor torej opravlja institucija Varuha človekovih pravic, kjer ima ta pravico do vpogleda v tajne dokumente in informacije, do vpoklica zaposlenih k pomoči in razgovoru. Varuh tudi izdaja mnenja in priporočila, ki jih predstavi v svojih rednih letnih poročilih, ob tem pa spremlja odziv Vlade na njegova priporočila. Ob spremembi družbenih norm zaradi situacije Covid-19 se pojavi vprašanje legitimnosti ter zakonitosti policijskih pooblastil, ter vprašanje, kako učinkovito je bil oziroma bo opravljen nadzor nad policijo. V tem diplomskem delu smo se osredotočili na omenjeni obliki nadzora, bolj podrobno pa na nadzor, ki ga opravlja Varuh človekovih pravic.
Keywords: diplomske naloge, varuh človekovih pravic, vlada, človekove pravice, policija, pooblastila, nadzor
Published in DKUM: 21.07.2022; Views: 777; Downloads: 87
 Full text (754,38 KB) |
4. Državni preventivni mehanizem : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Informacijska varnostTjaša Arnšek, 2020, undergraduate thesis Abstract: Namen diplomskega dela je preučiti in predstaviti delovanje državnega preventivnega mehanizma v Republiki Sloveniji, razumeti pravne temelje za delovanje ter ugotoviti kakšna je bila realizacija priporočil, ki jih je državni preventivni mehanizem izdal. Naloge državnega preventivnega mehanizma so bile z Zakonom o ratifikaciji Opcijskega protokola h Konvenciji proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju dodeljene Varuhu človekovih pravic Republike Slovenije. Varuh funkcijo državnega preventivnega mehanizma opravlja predvsem z rednimi obiski krajev odvzema prostosti, zato je bila leta 2015 ustvarjena posebna enota DPM, ki obiskuje le te kraje, drugih individualnih pobud pa ne obravnava. V skladu z Zakonom o varuhu človekovih pravic je dolžnost Varuha, da Državnemu zboru predaja redna ali posebna poročila o svojem delu, poroča o pravni varnosti državljanov ter ugotovitvah o stopnji spoštovanja človekovih pravic. Varuh v vlogi državnega preventivnega mehanizma deluje od pomladi 2008, vsako leto pa pripravi poročilo o svojem delu v vlogi DPM, ki je sestavni del rednega Poročila Varuha človekovih pravic Republike Slovenije, čeprav je tiskano v ločeni publikaciji. V diplomskem delu smo s preučevanjem letnih poročil Varuha o izvajanju nalog in pooblastil državnega preventivnega mehanizma ugotovili, da se iz leta v leto izboljšuje stanje na področju človekovih pravic, bivalnih razmer in ravnanj z osebami, ki jim je odvzeta prostost. S sodelovanjem Varuha z nevladnimi organizacijami se število sodelujočih pri izvajanju nalog državnega preventivnega mehanizma povečuje, kar omogoča kvalitetnejše in pogostejše obiske ustanov. Državni preventivni mehanizem ob svojih obiskih vsako leto opaža nepravilnosti in pomanjkljivosti, zato izdaja ustreznim organom priporočila za njihovo odpravo. Varuh je zadovoljen z odzivi pristojnih organov obiskanih ustanov, saj so pripravljeni sodelovati ter poskušajo sprejeti vse ukrepe za potrebne izboljšave, ki so v njihovi domeni.
Keywords: diplomske naloge, državni preventivni mehanizem, človekove pravice, Varuh človekovih pravic RS
Published in DKUM: 08.09.2020; Views: 1062; Downloads: 93
Full text (638,42 KB) |
5. ANALIZA DELA VARUHA ČLOVEKOVIH PRAVIC NA PODROČJU VAROVANJA OTROKOVIH PRAVIC OD LETA 2010 DO 2014Zlatka Puklavec Banjanin, 2016, undergraduate thesis Abstract: O otrocih radi govorimo, da predstavljajo našo bodočnost. Zaradi svoje fizične in psihične nedozorelosti spadajo v ranljivo skupino, ki ji je namenjena še prav posebna pozornost. Pravice otrok so skozi zgodovino pridobivale na pomenu in s sprejetjem Konvencije o otrokovih pravicah leta 1989 je otrok postal samostojni nosilec pravic. Slovenska ustava določa, da otroci uživajo posebno varstvo in skrb. Družina je priznana kot osnovna celica družbe, primarno pravico in dolžnost, skrbeti za svoje otroke, imajo starši. V primeru, da starši za svoje otroke ne poskrbijo, to vlogo prevzame država. V slovenskem prostoru so na področju predstavljanja in uresničevanja otrokovih pravic zelo dejavne civilnodružbene organizacije, osrednja institucija za varstvo otrokovih pravic pa je Varuh človekovih pravic RS. V Sloveniji je leta 1994 začel veljati Zakon o varuhu človekovih pravic. Nimamo posebnega varuha otrokovih pravic, je pa bila leta 2001 v okviru strokovne službe Varuha človekovih pravic RS oblikovana posebna skupina za področje otrokovih pravic, pozneje je bil imenovan tudi varuhov namestnik za področje otrokovih pravic in socialnega varstva.
Varuh človekovih pravic RS o svojem delu poroča z rednimi letnimi poročili in posebno poglavje o varstvu otrokovih pravic predstavlja vedno večji del varuhovega letnega poročila. Prizadeva si za večjo prepoznavnost med mladimi in v ta namen organizira različne aktivnosti, obiskuje šole, sodeluje na otroških parlamentih, okroglih mizah in podobnih dogodkih. Veliko dela na promociji otrokovih pravic, sodeluje z nevladnimi organizacijami v Sloveniji ter na mednarodni ravni. Prizadeva si za vzpostavitev ustrezne zakonske podlage, da bo dolžnost vseh, da se otroku prisluhne in se ga obravnava kot samostojnega nosilca pravic. To je še posebej pomembno v primerih, ko starši ne zmorejo ali ne morejo sodelovati v otrokovo korist. V ta namen se pri Varuhu človekovih pravic RS izvaja pilotni projekt Zagovornik – glas otroka. Iz Varuhovih letnih poročil je razvidno, da so se ukvarjali s kršitvami vseh pravic, ki jih določa Konvencija o otrokovih pravicah, največ pa s pravicami otrok v okviru družine, še posebej s pravico vzdrževanja stikov in neposredne zveze z obema staršema. Njegovo mnenje je, da je delo v zvezi z otrokovimi pravicami strokovno poglobil, kar ugotavlja tudi v rednih stikih z ombudsmani v tujini. Svoja mnenja in priporočila o zadevah, ki jih obravnava, podaja s podprtimi argumenti. Ocenil je, da niso uspeli primerno obdelati, kljub vsem prizadevanjem, področja sodelovanja otrok, ki ga določata 12. in 13. člen Konvencije o otrokovih pravicah. Večkrat je podal svojo oceno, da so otrokove pravice, ki jih določa Konvencija o otrokovih pravicah, v Sloveniji zagotovljene na zadovoljivi ravni in obenem opozoril, da to ne pomeni, da te ravni ni mogoče izboljšati. V svojih letnih poročilih nenehno opozarja na pogosto brezbrižnost organov, ki odločajo o otrokovih pravicah.
V diplomskem delu sta postavljeni dve tezi: »V Republiki Sloveniji Varuh človekovih pravic s svojim delovanjem veliko prispeva k izboljšanju in zagotavljanju otrokovih pravic« in »število odprtih zadev na področju varstva otrokovih pravic pri Varuhu človekovih pravic narašča predvsem zaradi večje osveščenosti o otrokovih pravicah, ne pa zaradi večjega števila kršitev.« Menim, da glede na analizo varuhovega dela v letih 2010 – 2014 postavljenima tezama lahko popolnoma pritrdim.
Keywords: varstvo otrokovih pravic, varuh človekovih pravic, zgodovina otrokovih pravic, projekt Zagovornik – glas otroka, mednarodna zaščita otrokovih pravic
Published in DKUM: 19.09.2016; Views: 2131; Downloads: 167
Full text (2,20 MB) |
6. Institucija varuha človekovih pravic na ravni EU in v RSSimona Horvat, 2016, undergraduate thesis Abstract: Pričujoče diplomsko delo obravnava institucijo ombudsmana tako z vidika mednarodnopravne ureditve kot tudi z vidika ureditve v Republiki Sloveniji. Danes je na splošno sprejeta modrost, da je institucija ombudsmana ključna institucija za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Je eden izmed najpomembnejših civilizacijskih dosežkov. To je razvidno tudi iz tega, da je dobila svoje mesto v ustavnih redih skoraj vseh demokratičnih držav. Eden od korakov k demokraciji v naši družbi je bila uvedba te institucije v naš pravni sistem, v Ustavo RS. Institucija ombudsmana je pokazala v vseh državah zelo dobre rezultate. Ombudsman je namreč samo dopolnilno, neformalno sredstvo za nadzor nad delom upravnih organov. V deželah, ki so sprejele to institucijo poznajo tudi druga, pravna sredstva oziroma sisteme varstva človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Prav glavne značilnosti ombudsmana so tiste, ki ga ločijo od vseh ostalih sistemov varstva pravic posameznikov. To so zlasti njegova neodvisnost od izvršilne veje oblasti, neformalni in enostavni postopki, široke pravne pristojnosti ter dostop do vseh informacij, tudi do dokumentov zaupne narave. Njegov uspeh in ugled sta odvisna predvsem od njegovega strokovnega ugleda in njegove sposobnosti komuniciranja z javnostjo. Ombudsman je in naj ostane zanesljiv, neodvisen, avtoritativen dejavnik v vsakdanjem življenju, ki ljudem vsak dan in kadarkoli zagotavlja, da konkretne kršitve njihovih človekovih pravic ne bodo neopažene, prezrte ali pozabljene. Pomembno je namreč, da se napake, kadar se pojavijo, priznajo in, če je le mogoče popravijo. Hitro opravičilo je včasih edino, kar pritožnik pričakuje.
Keywords: institucija, ombudsman, človekove pravice in temeljne svoboščine, Varuh človekovih pravic RS, Evropski ombudsman
Published in DKUM: 16.09.2016; Views: 1792; Downloads: 203
Full text (1,14 MB) |
7. ZASTOPNIKI PACIENTOVIH PRAVICSabina Hovnik, 2014, undergraduate thesis Abstract: Ob sprejetju Zakona o pacientovih pravicah se je začela uveljavljati pravica do brezplačne pomoči pri uresničevanju pacientovih pravic, ki se izvaja preko zastopnikov pacientovih pravic. V Sloveniji imamo trinajst zastopnikov, ki delujejo na območnih izpostavah Zavoda za zdravstveno zavarovanje. Svoje delo opravljajo nepoklicno. Pri svojem delu so neodvisni in samostojni, ravnajo častno, pošteno in dobronamerno.
Naloga zastopnika je, da pacientu prisluhne in mu poda strokovno mnenje, ali je bila njegova pravica kršena ali ne. Zastopnik mora pacientu tudi razložiti, na kakšen način lahko uveljavlja svoje pravice. Pacientu na primeren način svetuje o vsebini pravic, daje konkretne usmeritve za uveljavljanje pravic in skrbi za promocijo pacientovih pravic. Nudi mu pomoč pri vlaganju pravnih sredstev po Zakonu o pacientovih pravicah.
Večinoma se pacienti nanje obračajo preko telefona ali elektronske pošte. Če zastopnik po opisu domnevne kršitve presodi, da gre za kršitev pacientove pravice, začne z neformalnim postopkom. Večina primerov se konča že na tej stopnji. Če ne najde rešitve, se postopek nadaljuje s prvo obravnavo. Če tudi tu ni rešitve, pa gre postopek pred Komisijo na Ministrstvu za zdravje.
Poleg zastopnika pacientovih pravic za pacientove pravice skrbi tudi lokalni varuh bolnikovih pravic, ustanovljen v Mestni občini Maribor, kjer deluje že od leta 2002.
Keywords: Zakon o pacientovih pravicah, pacient, zastopniki pacientovih pravic, varuh človekovih pravic, mediacija.
Published in DKUM: 17.12.2014; Views: 3072; Downloads: 735
Full text (5,46 MB) |
8. VARSTVO PACIENTOVIH PRAVIC S POUDARKOM NA MEDIACIJIUrška Mirt, 2014, undergraduate thesis Abstract: Zdravje, pravica vsakega posameznika, je ena izmed najpomembnejših vrednot, saj omogoča in zagotavlja kakovostno življenje in je temeljni vir razvoja vsake družbe. Najpomembnejše, kar pripomore k uspešnemu zdravljenju, so pristni odnosi med samimi pacienti in zdravstvenimi delavci oziroma sodelavci na posamezni zdravstveni ravni. Pacientove pravice in dolžnosti so od uveljavitve Zakona o pacientovih pravicah zbrane na enem mestu in dajejo osnovo za njihovo spoštovanje in upoštevanje v vsakdanjem življenju. Zakon o pacientovih pravicah predvideva dvostopenjski postopek reševanja sporov, ki je jasen in enostaven. Prva stopnja obravnave se izvede pri izvajalcu zdravstvenih storitev. V primeru, da stranki v postopku na prvi stopnji ne prideta do ustrezne rešitve spora, se zadeva preda v obravnavo Komisiji Republike Slovenije za varstvo pacientovih pravic, kjer je za rešitev spora predvideno več možnosti. Mednje sodi tudi izvensodna poravnava v obliki mediacije. Mediacija je postopek, v katerem tretja, nevtralna oseba (mediator) strankama, ki v tem postopku sodelujeta prostovoljno, pomaga poiskati mirno rešitev spora. Evropski kodeks etičnih načel za mediatorje vsebuje najpomembnejša načela za uspešnost in razvoj ter zaupanje v mediacijo. Pomembno vlogo na področju varovanja pacientovih pravic ima tudi Varuh človekovih pravic. Potrebe po mirnem reševanju sporov v zdravstvu naraščajo, zato sta se vodstvi Zdravstvenega doma Maribor in Univerzitetnega kliničnega centra Maribor odločili, da ustanovita skupno mediacijsko pisarno.
Keywords: pacientove pravice, Zakon o pacientovih pravicah, Komisija RS za varstvo pacientovih pravic, mediacija, Evropski kodeks etičnih načel za mediatorje, varuh človekovih pravic, mediacijska pisarna.
Published in DKUM: 09.05.2014; Views: 2106; Downloads: 313
Full text (812,27 KB) |
9. Postopki policije v luči Varuha človekovih pravic : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko deloSergeja Koren, 2013, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu smo preučevali delo policije, predvsem pa, ali varuh človekovih pravic namenja dovolj pozornosti postopkom policije z vidika kršitev človekovih pravic. V uvodnih poglavjih predstavljamo človekove pravice, ki so temeljni del vsake ustavne države, saj oblikujejo razmerja med posameznikom in državo, poseganja v njihove pravice pa morajo biti omejene. Prav v pravice pa lahko posegajo naši represivni organi, kot je policija, ki smo jo v nadaljevanju poglavij podrobneje predstavili. Predstavili smo predvsem organizacijo ter pooblastila policije, uporabo katerih pa oblast dovoljuje le takrat, kadar je (pri)sila neizogibno potrebna pri preprečevanju nevarnosti za življenje, osebno varnost in premoženje ljudi. V nadaljevanem delu naloge namenjamo veliko pozornost varuhu človekovih pravic, saj je njegov položaj vsekakor pomemben dejavnik ustavnega varstva osebne svobode in drugih človekovih pravic. Na podlagi primerjave poročil varuha med leti 2003 – 2011 skušamo ugotoviti, ali število pobud varuha iz leta v leto narašča. V nalogi smo ugotovili, da varuh človekovih pravic namenja veliko pozornosti postopkom policije z vidika kršitev človekovih pravic, predvsem pa, da se morajo policisti v okviru izobraževanja in usposabljanja usposobiti za boljšo prepoznavo dejanskih okoliščin kršitev ter za boljše prepoznavanje pooblastil.
Keywords: policija, policijsko delo, človekove pravice, Varuh človekovih pravic, diplomske naloge
Published in DKUM: 05.06.2013; Views: 1633; Downloads: 187
Full text (659,29 KB) |
10. PRAVICA DO BREZPLAČNE POMOČI PRI URESNIČEVANJU PACIENTOVIH PRAVIC IN INSTITUT ZASTOPNIKA PACIENTOVIH PRAVICMelita Muhič, 2012, undergraduate thesis Abstract: Zdravje- pravica vsakega posameznika, je vrednota, ki je najpomembnejša pri večini ljudi, kar je bilo dokazano tudi z raznimi analizami. In najpomembneje, kar pripomore k uspešnemu zdravljenju, so pristni odnosi med samimi pacienti ter zdravstvenimi delavci in sodelavci, na posamezni zdravstveni ravni. Pacientove pravice, kakor tudi dolţnosti, so od uveljavitve Zakona o pacientovih pravicah (ZPacP), zbrane na enem mestu in dajejo osnovo za njihovo spoštovanje in upoštevanje v vsakdanjem ţivljenju. Svojstven pomen pri varovanju pacientovih pravic ima tudi varuh človekovih pravic, katerega delovanje zajema tudi področje zdravstva. Mestna občina Maribor pa zagotavlja pacientom tudi svojega, specifičnega varuha bolnikovih (pacientovih) pravic. Ureditev pacientovih pravic v Sloveniji se lahko enakovredno primerja tudi z nekaterimi drugimi evropskimi drţavami in Evropsko unijo, kjer so pravice in dolţnosti pacientov ali zbrane v posamičnem zakonu ali v večih, med seboj povezanih zakonih. V ZPacP je ena izmed dvanajstih materialnopravnih in dvema procesnopravnima pravicama, tudi pravica do brezplačne pomoči pri uresničevanju pacientovih pravic. Ta zajema tudi institut zastopnika pacientovih pravic. To je pravzaprav tudi osrednja tema diplomskega dela. Poudarek je tudi na praktičnem delovanju zastopnikov pacientovih pravic. Kar se tiče postopka z zahtevo za obravnavo kršitve pacientovih pravic pa je le- ta opredeljen zelo na kratko.
Keywords: pacientove pravice, Zakon o pacientovih pravicah, varuh človekovih pravic, varuh bolnikovih pravic, zastopnik pacientovih pravic
Published in DKUM: 15.03.2012; Views: 3599; Downloads: 305
Full text (1,26 MB) |
