| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 1 / 1
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Sistemski stres v evrskem območju
Manja Kumer, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Finančne krize so moteči dogodki, ki pomenijo veliko izgubo v blaginji in zahtevajo hiter in učinkovit pristop držav z ukrepi, ki zagotavljajo dodatno likvidnost med krizo. Pokazatelj finančne krize je sistemski stres, ki nam pove količino uresničenega sistemskega tveganja. To izmerimo s sestavljenim kazalnikom sistemskega stresa (CISS), ki se osredotoča na sistemsko razsežnost finančnega stresa. CISS ima v evrskem območju veliko napovedno moč za makroekonomske spremenljivke, kot so inflacija, rast realnega BDP ipd. Drugi kazalnik, s katerim lahko izmerimo sistemski stres v evrskem območju, je VSTOXX. Ko prevladuje finančna kriza in nastopi finančna nestabilnost (finančni sistem ni odporen na gospodarske šoke in ni sposoben nemoteno izpolnjevati svojih temeljnih funkcij), je kazalnik CISS visok (velik sistemski stres). V nasprotnem primeru je sistemski stres majhen. V povečanem sistemskem stresu se posledice odražajo v nestabilnosti finančnega trga, ki se znajde v težavah zaradi krize ali česar koli drugega, ki negativno vpliva na finančni sistem. Finančno nestabilnost merimo z različnimi kazalniki, kot so FSRI, CISS in VIX. Prehod finančne stabilnosti v finančno nestabilnost pa imenujemo Minskyjev trenutek. Do pojava Minskyjevega trenutka je prišlo v nekaterih državah po svetu zaradi novonastalega koronavirusa. Pandemija covida-19 je povzročila izjemne padce vrednosti na finančnih trgih, posledica tega pa je bilo povečanje finančne nestabilnosti. V delu diplomskega projekta bomo v uvodu predstavili osnovno problematiko, cilje, namen in hipoteze. V drugem poglavju bomo predstavili definicijo finančne nestabilnosti in spoznali Minskyjev trenutek. Na kratko bomo spoznali ključne ranljivosti evrskega območja, ki privedejo do finančne nestabilnosti. Prav tako bomo obravnavali nekatera tveganja za gospodarsko rast v evrskem območju, ki bi ogrozila finančno stabilnost. Za ugotavljanje finančne nestabilnosti pa uporabljamo kazalnike FSRI, CISS in VIX. Predstavili bomo tudi, kako je pandemija covida-19 vplivala na finančno nestabilnost. V drugem poglavju bomo obravnavali sistemski stres in z njim povezana kazalnika CISS, ki se uporablja za evrsko območje, ter VSTOXX. Prav tako bomo spoznali posledice sistemskega stresa za gospodarstvo. V zadnjem, četrtem poglavju, bomo obravnavali delniške indekse CAC 40, DAX in EURO STOXX 50 in analizirali njihovo gibanje. Prav tako bomo analizirali gibanje CISS a za evrsko območje. V empiričnem delu bomo izračunali koeficient korelacije med delniškimi indeksi in CISS-om za evrsko območje.
Keywords: CAC 40, CISS, DAX, EURO STOXX 50, finančna nestabilnost, sistemski stres, VSTOXX
Published in DKUM: 10.11.2020; Views: 1239; Downloads: 112
.pdf Full text (603,99 KB)

Search done in 0.03 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica