| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 2 / 2
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
NAČELA DELOVANJA IN VLOGA SVETOVNE TRGOVINSKE ORGANIZACIJE V SVETOVNEM GOSPODARSTVU
Maja Štern, 2010, final seminar paper

Abstract: Vsaka vojna pušča za seboj katastrofalne posledice in II. svetovna vojna ni bila izjema. Svetovni mir je bil porušen in uničeno je bilo globalno gospodarstvo. Potrebno je bilo ponovno vzpostaviti pravični trgovinski sistem, ki bi okrepil gospodarstva po celem svetu, prav tako pa bi zagotavljal, da mednarodni mir po II. svetovni vojni ne bi bil ogrožen s trgovinskimi vojnami, v katera so gospodarstva zahajala med samo drugo svetovno vojno. Zagotavljanje mednarodnega miru je tako eden temeljnih dejavnikov svetovne trgovinske organizacije in hkrati vzrok za njen nastanek. Sčasoma pa je začel pomen Svetovne trgovinske organizacije naraščati in dobivati pomembnejši obseg. Njena naloga ni bila samo zagotavljati po vojni porušen mir, skrbeti je začela za multilateralna pravila, po katerih narodi trgujejo, omogoča svobodnejše trgovanje in liberalizacijo, skrbi za reševanje sporov, predvsem pa je forum za multilateralna medvladna pogajanja za zniževanje ovir v trgovini. Tako je po samem koncu II. svetovne vojne stekla akcija za ustanovitev ITO (International Trade Organization), vendar slednja ni bila ustanovljena zaradi nasprotujočih stališč o tem, kakšna naj bi bila njena moč. Druga rešitev, ki bi prispevala k večji liberalizaciji mednarodne trgovine, je tako bil sporazum o carinah in trgovini — GATT, ki je pričel veljati leta 1948. Nastanek GATT-a hkrati pomeni pričetek večje liberalizacije mednarodne trgovine. Svetovna trgovinska organizacija je leta 1995 prevzela poslanstvo GATT-a in še danes, 15 let po svoji ustanovitvi, deluje v vsej svoji moči, zaradi vpliva, ki ga ima na gospodarstva vseh držav članic, in držav, ki še niso včlanjene v multilateralni sistem. Globalizacija je povzročila vzpostavitev mednarodnega trga, hkrati pa tudi pomeni nastanek različnih gospodarskih interesov, ki zahtevajo vedno večjo pozornost in nadzor. Svetovna trgovinska organizacija ima sposobnost slediti spremembam v celotnem gospodarstvu ter si prizadeva za mednarodno harmonizacijo narodov. Svetovno trgovinsko organizacijo čakajo v prihodnosti težki izzivi, ki jih bo morala preudarno premostiti, saj je na kocki stabilnost mednarodnega ekonomskega/političnega sistema in vsaka nepremišljena napaka lahko celo vodi do mednarodnega spora. Vsaka napačna kalkulacija lahko pripelje do zelo nevarnih razmer, ki lahko omaja globalno gospodarstvo. Svetovna trgovinska organizacija in druge organizacije imajo v rokah sposobnost povezati vse sile v skupno sodelovanje in tako narediti svet boljši in pravičnejši, kajti le združeni bomo dosegli mednarodni politični in varnostni sistem, ki bo ključno ogrodje, znotraj katerega bo mednarodno gospodarstvo uspešno delovalo.
Keywords: Urugvajski krog pogajanj, Doha  razvojna agenda, Svetovna trgovinska organizacija, Splošni carinski in trgovinski sporazum (GATT), Sporazum o storitvah (GATS), Sporazum o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine (TRIPs)
Published: 07.11.2011; Views: 1768; Downloads: 214
.pdf Full text (399,82 KB)

2.
EVROPSKA UNIJA IN SVETOVNA TRGOVINSKA ORGANIZACIJA
Monika Špec, 2010, final seminar paper

Abstract: Vsebino diplomskega seminarja sem predstavila s teoretičnega vidika. Predstavila sem Evropsko unijo in Svetovno trgovinsko organizacijo ter njuno politično in gospodarsko sodelovanje. Države po eni strani sklepajo močna zavezništva in po drugi strani med sabo tekmujejo in kažejo svojo premoč nad drugo. Kot rešitev za to je nastala Svetovna trgovinska organizacija, ki ureja pravila trgovanja med državami članicami. Te so dolžne spoštovati podpisana in sprejeta pravila. Vendar se žal v praksi pogosto dogaja, da države kršijo sporazume in škodujejo druga drugi. Zaradi tega je obstoj mehanizma za reševanje sporov znotraj STO nujen. Slednji deluje v okviru STO in pomaga reševati spore med članicami, ko le-te sporov ne morejo rešiti na miren, sporazumen način. Mehanizem je v dosedanji praksi deloval zelo dobro, vsekakor pa precej bolje kot njegovi predhodniki v okviru GATT. Vendar ima le-ta kljub vsem svojim izboljšavam pomanjkljivosti, ki bi se morale odpraviti. To je mehanizem, ki temelji na soglasnih odločitvah vseh držav članic STO. Vse imajo pravico aktivnega sodelovanja in posegajo vanj. To možnost države izkoristijo s tem, da dodajajo predloge, mnenja in komentarje. Vsakdanja praksa je, da imajo bogatejše in ekonomsko močnejše države na večini področij velik vpliv. Pogosto njihova dejanja posegajo v obnašanje vseh držav. Pri tem STO ni nobena izjema. V seminarju sem predstavila predvsem vpliv in vlogo, ki jo ima v mehanizmu za reševanje sporov EU. Vpliv in vloga EU v Svetovni trgovinski organizaciji sta vsekakor velika. Sočasno s tem je precej velik tudi njen vpliv v STO in mehanizmu za reševanje sporov. Svojo moč v trgovanju izkorišča s tem, da prisili svoje tekmece v spoštovanje svojih pravil, vendar vse še vedno bolj ali manj v okvirjih, ki so sprejemljivi za nasprotno stran. Na podoben način izraža svoj vpliv v STO. EU aktivno sodeluje v sporih od samega obstoja mehanizma. Mehanizem zelo dobro pozna. Iz lastnih izkušenj ve, kje so šibke točke in kako bi bilo možno le-te odpraviti ter s tem mehanizmom še izboljšati. Samo izboljšanje mehanizma pa ni glavni razlog, zakaj je EU posegla s svojimi predlogi v delovanje slednjega. Glavni razlog je verjetno v tem, da si od sprememb obeta največ koristi ravno ona in seveda države pod njenim okriljem.
Keywords: Svetovna trgovinska organizacija, mehanizem za reševanje trgovinskih sporov, Evropska unija, GATT, Urugvajski krog pogajanj, politika.
Published: 24.01.2011; Views: 1866; Downloads: 212
.pdf Full text (374,24 KB)

Search done in 0.03 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica