| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 2 / 2
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Pravna pomoč pri pridobivanju dokazov v civilnem postopku : magistrsko delo
Špela Boček, 2019, master's thesis

Abstract: Da se v civilnem sodnem postopku izda zakonita odločba je potrebno ugotoviti resnično dejansko stanje zadeve v skladu s sodniškim silogizmom in izreči v materialnem pravu predvideno sankcijo. Tako je treba izvesti vse dokaze za ugotovitev resničnosti pravnorelevantnih dejstev. V praksi se lahko pojavi potreba, da je potrebno posamezne dokaze izvesti na območju sodišča, ki ni pristojno za odločanje v glavni stvari. Pristojnost izvajanja procesnih dejanj, ki pripada posameznemu sodišču, se namreč razteza le na njegovo območje. V določbah ZPP in Sodnega reda je prav zato vzpostavljeno sodelovanje med sodišči oziroma možnost pridobivanja dokazov po zaprošenem sodišču. Zaprošeno sodišče, na območju katerega se nahajajo dokazi lahko izvede določena procesna dejanja na svojem območju, z namenom zagotoviti dokaz za sodišče, ki je v konkretnem postopku pristojno za odločanje. Nadaljnje vprašanje se postavi, kako je z izvajanjem posameznih dokazov, ki se nahajajo v drugi državi. Kadar pride do takšnega primera in je potrebno določene dokaze pridobiti oziroma dejstva ugotoviti v tuji državi pa se uporabijo posebna pravila ZPP, ki veljajo za mednarodno pravno pomoč, to je pomoč med domačimi in tujimi sodišči, ki pa imajo v razmerju z mednarodnimi akti s tega področja subsidiarni pomen. Nacionalna sodišča imajo namreč pristojnost izvajati procesna dejanja le na ozemlju svoje države, zato le teh, na ozemlju tuje države, brez poseganja v suverenost te države ne morejo opraviti brez pomoči njenih sodišč oziroma drugih njenih organov. Na tej točki si lahko sodniki in sodišča pomagajo z različnimi mednarodni pravni akti, ki omogočajo pravno pomoč pri pridobivanju dokazov na mednarodnem nivoju ali z načelom vzajemnosti. Prvi mednarodni akt, ki je vseboval zametke mednarodne pravne pomoči pri pridobivanju dokazov v civilnih zadevah je bila Konvencija o civilnem postopku. Zaradi potrebe po bolj natančnih določbah v zvezi z mednarodno pravno pomočjo je bila nadalje sprejeta Konvencija o pridobivanju dokazov v civilnih ali gospodarskih zadevah v tujini. Ta konvencija omogoča državam pogodbenicam uporabo aktivne pravne pomoči pri pridobivanju dokazov v tujini, kjer gre za posredno pridobivanje dokazov s pomočjo tujih sodnih organov in osrednjih organov ter uporabo neenakovredne pasivne pravne pomoči, kjer gre za neposredno pridobivanje dokazov s pomočjo diplomatskih, konzularnih predstavnikov in komisarjev. Na področju pravne pomoči pri pridobivanju dokazov pa je ključen akt za države članice EU sprejela tudi EU in sicer Uredbo Sveta (ES) št. 1206/20001 o sodelovanju med sodišči držav članic pri pridobivanju dokazov v civilnih in gospodarskih zadevah. Uredba državam članicam EU omogoča medsebojno sodelovanje med sodišči teh držav pri pridobivanju dokazov z aktivno pravno pomočjo kjer gre za posredno pridobivanje dokazov na območju druge države članice s pomočjo tujih sodnih organov in s pasivno pravno pomočjo, kjer gre za neposredno pridobivanje dokazov na območju tuje države članice, članov sodnega organa države članice kjer poteka postopek. Poleg naštetih večstranskih mednarodnih aktov, ki jih lahko uporablja Slovenija za pridobivanje dokazov v tujini pa ima Slovenija z nekaterimi državami podpisane tudi bilateralne sporazume na katere se lahko upre kadar potrebuje mednarodno pravno pomoč pri pridobivanju dokazov v tujini in te države niso članice EU ali pogodbenice Konvencije o pridobivanju dokazov v civilnih ali gospodarskih zadevah v tujini oziroma določbe dvostranskih sporazumov vsebujejo bolj učinkovite in ekonomične določbe pridobivanja dokazov v tujini.
Keywords: civilni postopek, načelo neposrednosti, razpravno načelo, preiskovalno načelo, pridobivanje dokazov, sodelovanje med sodišči, pravna pomoč po zaprošenem sodišču, mednarodna pravna pomoč, Konvencija o civilnem postopku, Konvencija o pridobivanju dokazov v civilnih ali gospodarskih zadevah v tujini, Uredba Sveta (ES) št. 1206/20001 o sodelovanju med sodišči držav članic pri pridobivanju dokazov v civilnih in gospodarskih zadevah, aktivna pravna pomoč, pasivna pravna pomoč, bilateralne pogodbe in sporazumi.
Published in DKUM: 30.08.2019; Views: 1404; Downloads: 250
.pdf Full text (1,26 MB)

2.
DOKAZOVANJE V SPORIH MAJHNE VREDNOSTI Z EVROPSKO DIMENZIJO
Mateja Madžarac, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Evropska unija je z vzpostavitvijo enotnega trga med državami članicami ter posledično padcem mej in omejitev glede prostega pretoka ljudi, blaga, storitev in denarja ustvarila ugodno okolje za posameznike in podjetja, ki so tako pridobili možnost poslovanja in nakupovanja po vseh državah Evropske unije. Hkrati z vzpostavitvijo ugodnega gospodarskega okolja pa mora Evropska unija vzpostaviti tudi pogoje za ustrezno pravno varstvo, kadar katera od strank civilnopravnega razmerja ne izpolni svoje obveznosti. V diplomskem delu se bom osredotočila predvsem na dokazovanje v evropskih sporih majhne vrednosti, saj je to v čezmejnih sporih velikokrat oteženo. Ti postopki so posameznikom in podjetjem še vedno precej tuji, saj gre za stranke, ki so v različnih državah in za njih veljajo različni pravni redi, katerih predpisi pa so stranki in velikokrat tudi sodnemu osebju neznani. Da bi se zagotovila čim večja pravna varnost v teh sporih, je bila na ravni Evropske unije sprejeta Uredba (ES) št. 861/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. julija 2007 o uvedbi evropskega postopka v sporih majhne vrednosti, ki je s številnimi določili poenostavila dokazovanje v evropskih sporih majhne vrednosti. Hkrati bom navedla tudi razlike v postopku majhne vrednosti v slovenski zakonodaji, ki je urejen v Zakonu o pravdnem postopku ( v nadaljevanju ZPP). V nadaljevanju bom opisala, kako lahko sodišča pridobivajo dokaze z medsebojnim sodelovanjem, na podlagi Uredbe Sveta (ES) št. 1206/2001 z dne 28. maja 2001 o sodelovanju med sodišči držav članic pri pridobivanju dokazov v civilnih ali gospodarskih zadevah. Ker obe uredbi spodbujata uporabo informacijske tehnologije za izvajanje dokazov, bom v zadnjem poglavju opisala možnosti in postopek uporabe videokonference.
Keywords: spori majhne vrednosti, evropski spori majhne vrednosti, Uredba (ES) št. 861/2007, čezmejno dokazovanje, Uredba Sveta (ES) št. 1206/2001, videokonferenca
Published in DKUM: 07.07.2015; Views: 1607; Downloads: 332
.pdf Full text (341,90 KB)

Search done in 0.05 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica